Nacionalna raziskava o položaju mladih v slovenski družbi Mladina 2020, ki je raziskovala generacijo mladih v Sloveniji med 15. in 29. letom, ugotavlja, da ključni problem mladih na področju zaposlovanja predstavljajo začasne oblike zaposlitve in drugi vidiki prekarnosti, kot so zaposlovanje za skrajšani delovni čas in delo v atipičnem času. Mladi so v primerjavi z letoma 2005 in 2010 občutno bolj pripravljeni sprejeti začasno zaposlitev in nižje plačilo. Še več, kar tretjina jih je pripravljena delati zastonj.
Tudi druge raziskave ugotavljajo, da mladi pogosto opravljajo različne oblike prekarnega dela, ki vplivajo na njihovo psihofizično zdravje, ter so premalo poučeni o delavskih in socialnih pravicah. Mladina 2020 tudi izpostavlja, da je za slovensko mladino neformalno izobraževanje vse pomembnejši način pridobivanja novih znanj in kompetenc, kar nakazuje na vse večji pomen vseživljenjskega učenja. Neformalno izobraževanje za mlade med drugim izvajajo organizacije v mladinskem sektorju, ki so ključni člen za krepitev neformalnih znanj in družbenega ozaveščanja mladih.
V Sloveniji se mladinsko delo vse bolj uveljavlja, saj se število organizacij s statusom delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju letno povečuje. Pri tem je bistveno, da je mladim na voljo ustrezno usposobljen kader, ki jim lahko zagotavlja celostno podporo, uspešno izvaja aktivnosti za mlade s področja prekarnosti ter jih usmerja in vodi procese individualnega dela z njimi.
Povečati varnost mladih
Da bi se poglobili v ta problem, je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje novembra 2023 objavilo javni razpis Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih, ki ga delno financira Evropska unija iz evropskega socialnega sklada plus. Glavni namen je povečati varnost mladih, ki so ranljiva skupina na trgu dela, ter usposobiti in opolnomočiti mlade in mladinske delavce na področju prekarnega dela prek vzpostavljenega podpornega okolja v mladinskem sektorju. Izbranih je bilo 50 projektov: nacionalni projekt DD – dostojno delo v obliki konzorcija partnerjev in 49 pilotnih, v skupni vrednosti 5.008.269,50 evra.
Eno od ključnih področij naložb evropske kohezijske politike v Sloveniji je namreč ravno spodbujanje zaposlovanja. Sredstva v višini 290,6 milijona evrov so bila že namenjena različnim ukrepom, ki so izboljšali dostop do zaposlitev, še posebno za brezposelne in mlade.
Do leta 2026
Nacionalni projekt DD – dostojno delo se je začel izvajati februarja lani in traja do jeseni prihodnje leto. Izkušnje so bile doslej pozitivne.
Sabina Leben, vodja pilotnega projekta, ki ga izvaja sindikat Mladi plus, pojasni: »Odločili smo se, da bomo možnost usposabljanja ponudili tudi srednjim šolam, kjer smo naleteli na dober odziv. Pri projektih, s katerimi želimo mlade opolnomočiti, so zelo pomembni povratne informacije udeleženk in udeležencev ter deljenje izkušenj s sovrstniki.«
Izkazalo se je namreč, da se zdijo mladim določene situacije, kot so neizplačilo honorarja, delo brez odmora, prisilna espeizacija, delo v času bolezni in podobno, zelo vsakdanje in celo normalne. »Mladi so na usposabljanjih potrdili to, kar na sindikatu vemo že nekaj let: ni dovolj, da se o prekarnosti le pogovarjamo in nanjo opozarjamo, če mladi v praksi ne vedo, kako ukrepati v določeni situaciji, ki je posledica prekarnosti.«
Lebnova povzame, da so mladi zelo zadovoljni, ko izvedo, da jim projekt zagotavlja tudi brezplačno svetovanje. Le opolnomočeni mladi lahko sami prepoznajo kršitve na trgu dela in v skladu s svojim znanjem tudi ukrepajo. Usposabljanja tako ponujajo vsebine, ki jih ne bomo našli v učnih načrtih.
Udeleženci usposabljanj pa se strinjajo, da za zajezitev prekarnosti potrebujemo dolgoročne rešitve, zato od ministrstva za delo, družino, socialne razmere in enake možnosti pričakujejo čimprejšnjo pripravo strategije za odpravo prekarnosti.
Vse temelji na zaupanju
V okviru programa usposabljanja za mladinske delavce s področja prekarnosti, ki ga izvaja nacionalni projekt DD – dostojno delo, se bo z vsebinami o pomenu dostojnega dela, posledicah prekarnega dela in tudi duševnem zdravju mladih seznanilo 400 mladinskih delavcev po vsej Sloveniji.
Mladinski delavci, ki v okviru nacionalnega projekta pridobivajo ustrezna znanja na temo prekarnosti in dostojnega dela, mlade na lokalni ravni v okviru pilotnih projektov z metodami neformalnega izobraževanja in mladinskega dela ozaveščajo o problematiki prekarnosti, pomenu delavskih in socialnih pravic ter jim ponujajo oporo pri soočanju s posledicami prekarnosti in prekarnih oblik zaposlitev, tudi v okviru usposabljanj.
V 49 pilotnih projektih, ki se bodo do konca leta 2026 izvajali v lokalnih okoljih po vsej Sloveniji, bo najmanj 7870 mladih iz vse Slovenije pridobilo ustrezna znanja o delavskih pravicah in pasteh prekarnega dela, da bodo lahko opolnomočeno vstopali na trg dela in tam uspešno delovali.
Usposabljanja za mlade se izvajajo po metodah neformalnega izobraževanja in mladinskega dela. Posebnost organizacij v mladinskem sektorju je v njihovem pristopu do mladih.
Mladinski delavci, ki delajo neposredno z mladimi, imajo z njimi vzpostavljen neformalen odnos, ki temelji na družabnosti in sproščenosti, mladi jim zaradi tega lažje zaupajo svoje težave, mladinski delavci pa mladim z ustreznim znanjem lahko pomagajo tudi pri reševanju njihovih težav, zato mladinski delavci med mladimi uživajo posebno podporo.
