Če to berete, obstaja velika verjetnost, da ste, tako kot jaz, milenijec oziroma milenijka. Če je tako, ste verjetno tudi vi opazili vse več primerov prijateljev ali znancev z boleznimi, ki bi jih običajno povezovali s poznejšo odraslo dobo – hipertenzija, sladkorna bolezen tipa 2 ali morda celo tiste bolezni, ki se jo vsi bojimo imenovati – rak.
Milenijci, ljudje, rojeni med letoma 1981 in 1995, so prva generacija, pri kateri obstaja večje tveganje za razvoj tumorjev kot pri njihovih starših. Med letoma 1990 in 2019 se je število primerov zgodnjega pojava raka pri ljudeh, mlajših od 50 let, po svetu povečalo za 79 odstotkov, umrljivost pa za 28 odstotkov.
Resnica je, da je približno 80 odstotkov rakov »sporadičnih«, kar pomeni, da jih ne povzročajo podedovane mutacije, temveč zunanji dejavniki, ki sčasoma poškodujejo DNK. To vključuje, kaj jemo in dihamo, pa tudi raven naše telesne dejavnosti, počitka, stresa in izpostavljenosti škodljivim snovem.
Z drugimi besedami, največjo razliko povzročijo dejavniki življenjskega sloga, ki nas obdajajo vsak dan, in ne genetika, ki jo podedujemo. In vemo, da se je življenjski slog naših staršev in starih staršev močno razlikoval od našega.
Vpliv prehrane na telo
Eden glavnih dejavnikov, ki stojijo za to »novo epidemijo«, je prehrana. Debelost otrok je začela strmo naraščati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2022 je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) več kot 390 milijonov otrok in mladostnikov, starih od pet do 19 let, čezmerno telesno težkih – od tega 160 milijonov debelih.
To stanje ni samo vprašanje estetike: povezano je z inzulinsko rezistenco, kroničnim vnetjem nizke stopnje in hormonskimi spremembami, ki povečujejo tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke, raka dojk ali endometrije.
Najpomembnejše pa je, da učinki otroške debelosti z leti ne izginejo. Po podatkih fundacije Colon Cancer Foundation je metaanaliza, ki je vključevala več kot 4,7 milijona ljudi, pokazala, da je pri tistih z visokim indeksom telesne mase v zgodnjem obdobju življenja večje tveganje za raka debelega črevesa in danke v odrasli dobi: 39 odstotkov večje pri moških in 19 odstotkov večje pri ženskah v primerjavi s tistimi, ki so imeli v otroštvu zdrav indeks.
Spremembe v prehrani so spremenile tudi našo črevesno mikrobioto. Dokazano je, da prehrana, bogata z močno predelanimi živili, zmanjšuje bakterijsko raznolikost in povečuje delež sevov, ki proizvajajo provnetne metabolite.
To prispeva k boleznim prebavil, kot je sindrom razdražljivega črevesja ali SIBO, ki se zdi med milenijci pogosto endemičen – vprašajte skupino tridesetletnikov, kdo od njih trpi za prebavnimi težavami, in le malo rok bo ostalo spuščenih.
Drugi glavni krivec je alkohol, saj se druženja milenijcev pogosto vrtijo okoli mize, obložene s hrano in pijačo. Leta je veljalo prepričanje, da vas kozarec vina lahko na neki način »zaščiti«, danes pa vemo, da varna raven uživanja alkohola ne obstaja: Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) ga uvršča med rakotvorne snovi skupine 1, na isto raven kot tobak. To pa zato, ker telo pretvori etanol v acetaldehid, spojino, ki poškoduje DNK.
Poleg tega se vzorci uživanja med generacijami razlikujejo. Medtem ko babyboomerji (rojeni med letoma 1946 in 1964) pijejo več na dnevni ravni, milenijci pijejo manj pogosto, vendar se pogosteje odločajo za večja popivanja, kar prinaša znatna tveganja. To potrjuje tudi raziskava EDADES španskega ministrstva za zdravje iz leta 2024, ki raziskuje različne stopnje tveganja, povezanega z različnimi vedenji med generacijami.
In kot da to ne bi bilo dovolj, je nedavna študija, objavljena v Environmental Science & Technology, ugotovila, da mnoga piva vsebujejo perfluoroalkilne snovi (PFAS). Te kemikalije, znane tudi kot »večne kemikalije«, so povezane z višjo stopnjo raka na modih in ledvicah.
Premalo spanca
Spimo manj in slabše kot prejšnje generacije. Nedavne raziskave kažejo, da milenijci in pripadniki generacije Z spijo v povprečju od 30 do 45 minut manj na noč kot babyboomerji, večinoma zaradi nočne izpostavljenosti zaslonom in družbenim omrežjem. Ta umetna svetloba moti sproščanje melatonina, antioksidativnega hormona, ki uravnava celični cikel.
Kronično pomanjkanje spanja ne ovira samo popravljanja DNK, temveč zmanjšuje tudi zaščitne učinke melatonina proti raku. Znižane ravni tega hormona so povezane z zmanjšano sposobnostjo boja proti oksidativnim poškodbam DNK in povečano celično proliferacijo.
Poleg tega porušeni cirkadiani ritmi motijo izražanje genov, ki so ključni za popravilo DNK. To pomeni, da se mutacije sčasoma kopičijo, kar povečuje tveganje za procese, ki vodijo v nastanek tumorjev.
Teža stresa
Milenijci so verjetno generacija z najvišjimi ravnmi kortizola. Ko ta »stresni hormon« ostane povišan dlje časa, ne spodbuja zgolj inzulinske rezistence in hipertenzije, temveč tudi slabi imunski sistem.
Raziskave kažejo, da kronični stres povečuje vnetja, ovira obrambne mehanizme telesa pri odstranjevanju nenormalnih celic in lahko celo »prebudi« mirujoče tumorske celice. Študije v splošni populaciji so dejansko ugotovile, da imajo ljudje z višjimi ravnmi stresa do dvakrat večjo verjetnost, da bodo umrli zaradi raka, kot tisti, ki stres bolje obvladujejo.
Tveganja samozdravljenja
Ne nazadnje se mlajše generacije pogosteje kot prejšnje zatekajo k samozdravljenju. To prinaša nova kratkoročna in dolgoročna tveganja.
Pogosta uporaba paracetamola je povezana s povečano okvaro jeter in možnim povečanjem tveganja za raka jeter. Peroralni kontraceptivi, ki se zaradi odložene nosečnosti uporabljajo zelo dolgo, rahlo povečajo tveganje za raka dojk in materničnega vratu, čeprav ščitijo pred rakom jajčnikov in endometrijo.
Poleg tega je dolgotrajna uporaba antacidov in antibiotikov povezana s povečanim tveganjem za raka prebavil prek posrednih mehanizmov, kot so rakotvorne spojine in črevesna disbioza (neravnovesje v črevesni mikrobioti).
Kakšna prihodnost čaka milenijce?
Napovedi so skrb vzbujajoče. Pričakujejo, da bi se lahko število primerov raka povečalo s približno 20 milijonov leta 2022 na skoraj 35 milijonov leta 2050 – kar je skupno povečanje za skoraj 77 odstotkov. Trend je še posebno izrazit pri tumorjih prebavil in ginekoloških tumorjih, ki postajajo vse pogostejši pri mlajših odraslih.
Smo generacija takojšnjosti, tesnobe in hitrih rešitev v obliki tablet, vendar ni vse izgubljeno, saj lahko že danes prevzamemo nadzor nad številnimi dejavniki, zaradi katerih zbolevamo. Sprejetje bolj zdravih navad lahko zmanjša tveganja in izboljša kakovost našega življenja v prihodnosti, ki ni tako oddaljena, kot bi si morda želeli verjeti.
***
Ta članek je bil prvotno objavljen na spletni strani The Conversation pod licenco Creative Commons. Tukaj je izvirni članek. Na tem mestu je v prevedeni obliki objavljen z izrecnim dovoljenjem avtorice.
