»Oh, bilo je grozno. Dva tedna visoke vročine, bruhanje, komaj kaj sem spala«; »Učilnica je bila napol prazna. Večina sošolcev je zaradi bolezni ostala doma«; »Že pet dni kašljam. Zdi se mi, kot da je vsak dan huje«. To so samo nekatere trditve, ki jih je slišati te dni, naj bo to v pogovoru z otrokom, sorodnikom, prijateljem ali sodelavcem. Zdi se, kot da virusi razsajajo povsod in pokosijo vse, kar leze in gre. Pa je to zgolj subjektiven občutek ali je letos res več bolezni? Pogovarjali smo se z infektologinjo Matejo Logar, ki ima glede na to, da je zdravnica na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, dober vpogled v to, kaj se v resnici dogaja.
Kako ocenjujete trenutno sezono respiratornih obolenj in kje pravzaprav smo? Smo že na koncu?
»Na žalost še nismo pri koncu. Gripa se je letos sicer začela zelo nenadno, s precej visokim številom okužb med božičem in novim letom. Nato je bilo kratek čas stanje sicer stabilno, zdaj pa spet opažamo povečano število okužb. Če primerjamo zadnje tedne s preteklim letom, se trenutno srečujemo z dvakrat več okuženimi kot lani.«
Kako si je mogoče razložiti razlike med posameznimi sezonami?
»Eden od pomembnih razlogov so prav gotovo podnebne razmere. Virusi se drugače širijo pri zelo nizkih temperaturah in bolj suhem zraku, ko je naša dihalna sluznica bolj ranljiva. Po drugi strani smo pri mrazu manj zunaj in se zato lahko nekoliko izognemo množičnim stikom. Za letos pa lahko rečem, da imamo pogosto vlažno vreme, marsikje z meglo, prav tako so še vedno razmeroma nizke temperature, zato se več zadržujemo v zaprtih prostorih, trgovskih centrih in drugih prostorih, kar te dni spodbuja širjenje okužb, kot je gripa.«
Bolj nadležen, kot so domnevali
Omenjate gripo, toda nedavno smo lahko brali o opozorilu, da je letos v ospredju respiratorni sincicijski virus (RSV). Kaj pa opažate glede tega?
»Res je. Letos je poleg gripe prisotnega tudi veliko RSV. Dolgo je veljalo, da je ta virus nevarnejši za otroke, mlajše od enega leta, pa tudi do tretjega leta starosti, recimo. Vendar smo iz izkušenj in pri pregledih ugotovili, da tudi pri odraslih pogosto odkrivamo ta virus v vzorcih, ki smo jih sicer prvotno vzeli za potrjevanje gripe. Ta virus je lahko precej problematičen pri starostnikih. Okužba z RSV pri njih pogosto traja dolgo, potrebna je dodatna oskrba s kisikom, okrevanje je v primerjavi z gripo počasnejše. Smrtnost zaradi RSV je med najstarejšo populacijo celo višja kot pri okužbi z gripo. Na to več opozarjamo zlasti v zadnjih petih letih.«
Kar nekaj ljudi pravi, da so letos bolni dalj časa, nekateri tudi po dva tedna, da bolezen spremlja slabost in tako naprej. Gre za kakšen poseben trend?
»Do neke mere je ta občutek subjektiven. Vemo namreč, da pri gripi bolezen na začetku udari precej hitro – bolečine v mišicah, sklepih, glavobol, pri otrocih pogosto tudi bruhanje. Seveda se pri starostnikih in zelo majhnih otrocih simptomi lahko kažejo drugače – v ospredju so lahko prebavne težave in splošna oslabelost. Potek bolezni oziroma čas okrevanja je odvisen od samega virusa in od naše fizične pripravljenosti ter stanja imunskega sistema. Če naš imunski sistem virus že v začetku močneje zajezi, bomo imeli krajšo bolezen. Če 'zamudi' in se virus preveč razmnoži, lahko okrevanje traja dlje.«
Od česa je odvisno, ali je imunski sistem bolj učinkovit že na začetku?
»Med drugim od tega, kako se počutimo, ali smo prespani, ali doživljamo negativni stres, od našega življenjskega sloga in od prehrane.«
Sezonska pojavnost
Kako dobro pa učinkuje letošnje cepivo proti gripi?
»Glede ujemanja s sevi, ki krožijo, je cepivo letos res dobro. Glavni problem je, da se v Sloveniji še vedno premalo ljudi odloči za cepljenje. Cepivo je torej učinkovito, toda le, če se cepimo.«
Zanimivo je tudi, da se je v zadnjih letih spremenila sezonska pojavnost virusov. Kako je s tem?
»Res je. Pred korono smo imeli precej predvidljiv koledarček: najprej so se pojavili klasični humani koronavirusi (ti povzročajo okužbe dihal), nato enterovirusi (bolezni rok, nog in ust), rinovirusi (okužbe zgornjih dihal, predvsem prehladi, nahod), sledil je RSV, nato gripa. Po nedavni pandemiji se ta razpored še ni povsem vzpostavil nazaj. Tako smo lahko opazili velik porast RSV tudi poleti. Letos opažamo istočasno kroženje gripe in RSV, kar je tudi nekoliko nenavadno. Ob tem pa se je covid-19 umaknil v ozadje in ga je trenutno zelo malo. Pričakujemo lahko, da utegne število teh okužb spet porasti, ko bosta gripa in RSV v upadanju.«
V medijih je včasih zaslediti prispevke o tem, da se je to zgodilo tudi zaradi nošenja mask, razkuževanja in podobnega, kar smo počeli med korono. Je ta spremenjeni koledar okužb tudi posledica tega, da v tistem času ti virusi niso mogli krožiti kot običajno?
»Dve sezoni, v letih 2020 in 2021 ter 2021 in 2022, se je to vsekakor poznalo pri najmlajših, ki niso hodili v vrtec ali niso imeli običajnih stikov. V tem času so ostali 'naivni' za številne viruse. Ko smo ukrepe sprostili, so se virusi spet začeli hitro širiti in otroci, ki bi prej te okužbe postopoma preboleli, so jih zdaj dobili skoraj naenkrat. Postopoma pa se vendarle približujemo stanju, ki smo ga bili vajeni pred pandemijo, toda nismo še povsem tam.«
Kako pa vi sami skrbite za svoje zdravje, glede na to, da se neprestano srečujete z virusi?
»Zanimivo je, da se največkrat okužim doma, od otrok, ker se v službi bolj pazimo. Pri nas veljajo strožji higienski ukrepi, imamo zaščitne maske, razkuževala. Tako da kaj posebnega ne počnem. Poskušam se držati čim bolj uravnoteženega življenjskega sloga – dovolj spanja, čim manj negativnega stresa, cepljenje proti gripi vsako leto. Verjamem, da ima pozitiven odnos do življenja lahko dober vpliv tudi na naš imunski sistem. V resnici sem se v službi doslej okužila samo enkrat. Bila sem na specializaciji na pediatrični kliniki in takrat me je res okužil otrok.«
Bi želeli za konec še kaj dodati?
»Predvsem bi želela spomniti ljudi z dejavniki tveganja težjega poteka gripe, naj se v zimskem času izogibajo zaprtim prostorom z večjim številom ljudi. Če že pride do takih stikov, je uporaba maske še vedno smiselna, pa čeprav se to morda sliši neprivlačno. Čeprav je za cepljenje proti gripi zdaj že pozno, priporočam testiranje ob pojavu simptomov gripe, saj imamo na voljo protivirusna zdravila. Ta lahko preprečijo napredovanje v težjo obliko bolezni. Jeseni pa nikar ne pozabimo na cepljenje.«
