Odgovor na v naslovu zastavljeno večno dilemo, ali je zamrznjena hrana kakovostna in priporočljiva za nakup, sicer ni enostaven, vendar pa je v resnici lahko takšna hrana prava odrešitev.
Seveda paketi hladnih in trdih kosov sadja in zelenjave niso videti tako privlačni kot pisane stojnice svežih izdelkov, vendar obstaja kar nekaj razlogov, zakaj poseči po zamrznjeni možnosti.
1. Lahko vsebujejo več hranil
Zamrznjena zelenjava, denimo, je lahko prav tako okusna – včasih pa celo bolj hranljiva – kot sveže različice. V raziskavi, objavljeni leta 2015, so znanstveniki merili raven štirih vitaminov v osmih vrstah zamrznjenega in svežega sadja ter zelenjave – v jagodah, špinači, brokoliju, koruzi, korenju, grahu, stročjem fižolu in borovnicah. Ugotovili so, da so imeli sveži in zamrznjeni primerki večinoma podobne ravni vitaminov, vendar so izstopale nekatere izjeme. Zamrznjena koruza, stročji fižol in borovnice so denimo vsebovale opazno več vitamina C kot njihovi sveži primerki. Prav tako so bile ravni vitamina E višje v zamrznjenih grahu, borovnicah, stročjem fižolu in špinači. Raven vitamina B2 je bila prav tako višja v zamrznjenem brokoliju kot v svežem.
Sadje in zelenjava sta lahko bolj bogata s hranili, če sta obrana in hitro zamrznjena v času zrelosti – ko sta njuna raven vitaminov in mineralov najvišji, pojasnjujejo strokovnjaki. Po drugi strani pa velja: dlje ko sveže sadje in zelenjava stojita na policah trgovin ali v naših domovih, več hranil izgubita.
Z drugimi besedami: sveži izdelki, ki jih vidimo v trgovini, so pogosto že izgubili nekaj hranil, še preden jih kupimo – kaj šele zaužijemo.
Te razlike v hranilih so največje izven sezone. Če februarja kupujemo breskev, ki je pri nas ne moremo dobiti, je verjetno bila obrana nekje daleč stran, nato pa prepotovala na stotine kilometrov do trgovine – in pri tem izgubljala hranila. V neki študiji iz leta 2003 so znanstveniki izračunali, da običajno pridelano sadje in zelenjava v povprečju prepotujeta več kot 1000 kilometrov, preden dosežeta potrošnike.
2. Lahko so cenejše
Zamrznjeni izdelki so lahko cenejši. Po nekaterih ocenah to še posebej velja za robide, borovnice, maline, brokoli, brstični ohrovt, koruzo, stročji fižol in špinačo.
To lahko prinese kar nekaj prihrankov. Obstajajo pa izjeme, zlasti v poletnih mesecih, ko sta lahko sveže sadje in zelenjava cenejša.
Z zamrznjeno hrano lahko prihranimo tudi zato, ker zdrži več mesecev in je priročna.
3. Priročnost
Zamrznjena hrana lahko prihrani čas in trud. Takšna zelenjava in sadje sta pogosto že olupljena in narezana, zato ju lahko takoj odmrznemo in hitro pripravimo. Špinača je najbolj očiten primer, kako nam zamrznjena hrana prihrani veliko dela.
Največja slabost nakupa zamrznjenih izdelkov je, da se tekstura hrane pogosto spremeni, ko doseže sobno temperaturo. Nekatero sadje, na primer jagode, je po odtajanju mehkejše. Zato strokovnjaki svetujejo, da jih uporabimo v smutijih ali jih termično obdelamo pri kuhanju oziroma peki.
Če želimo, da bo zamrznjena zelenjava (kot je brstični ohrovt) hrustljava po pripravi, jo pred kuhanjem odtajamo pod mlačno vodo, nato pa dobro odcedimo in osušimo s papirnatimi brisačami, da odstranimo odvečno vlago. Poskusimo odstraniti čim več vode, preden takšno hrano pripravimo na olju.
V nekaterih primerih zelenjave pred pripravo sploh ni treba odtajati. Preprosto jo damo v pekač, dodamo začimbe in jo spečemo v pečici. Zamrznjen brokoli, cvetačo, brstični ohrovt ali fižol lahko na ta način hitro prepražimo v voku.
