Ärtsoppa, kar v prevodu pomeni grahova juha, ima na Švedskem status nacionalne gastronomske posebnosti, podobno kot pri nas goveja juha, le s to razliko, da se grahova juha najpogosteje na dobro obloženih mizah znajde ob četrtkih.
01. 02. 2025., 11.00
Iztok Klemenčič
Ärtsoppo na Švedskem, kot pripoveduje zgodovina te jedi, kuhajo vse od srednjega veka oziroma nekje od leta 500, zato ni nič nenavadnega, da ima v švedski prehranjevalni tradiciji prav posebno mesto. Zgodovina pravi, da je njena priljubljenost oziroma navezava na četrtek povezana z vplivom Katoliške cerkve, saj je bila navada, da se je ob četrtkih malicalo bolj krepčilne jedi, ker je bil ob petkih zapovedan strogi post.
Ärtsoppa
Sestavine:
500 g rumenega suhega graha (ker pri nas rumenega graha ni mogoče dobiti povsod, lahko pripravimo zeleno različico te znamenite švedske juhe)
1,5 l vode
0,5 kg dimljene svinjine (šunka ali rebra)
1 čebula
1 čajna žlička timijana
sol in poper po okusu
Priprava:
1 Grah čez noč namočimo v hladni vodi. Naslednji dan ga dobro odcedimo in damo v lonec skupaj s šunko ali svinjskimi rebri, sesekljano čebulo in vodo ter vse skupaj kuhamo na zmernem ognju približno eno uro in pol do dve uri, dokler grahova zrna ne razpadejo.
2 Dodamo timijan, sol in poper po okusu ter juho dobro premešamo, po potrebi odstranimo peno, ki se med kuhanjem nabere na vrhu, in vse skupaj kuhamo še deset minut.
3 Juho postrežemo vročo in, kot je navada na Švedskem, skupaj z na kose narezano svinjino, ki je brbotala z grahom, ter žlico gorčice. Obvezna spremljava so palačinke z brusnično marmelado ali kompotom.
Juha, ki so jo pripravljali iz rumenega graha, slanine ali svinjine ter osnovnih začimb, je bila torej popolna izbira. Bila je hranljiva, enostavna za pripravo in dostopna tudi revnejšim slojem, saj sta bila tako grah kot prekajena ali soljena svinjina na voljo v večini domov v vseh letnih časih, še posebej pa so jo čislali mornarji, saj so lahko jušne sestavine dolgo shranjevali v ladijskih kaščah.
Krompirjeva pogača / Foto: DZS
Krompirjeva pogača
Sestavine:
0,5 kg gladke moke
30 g kvasa
0,25 l vode
200 g krompirja
200 g sladkega krompirja
1 rdeča paprika
2 stroka česna
rožmarin, oljčno olje, sol in poper
Priprava:
V posodo presejemo gladko moko, kvas pa nadrobimo v mlačno vodo in dobro premešamo. V presejano moko zlijemo kvas z vodo, dodamo žlico oljčnega olja in solimo ter na hitro umesimo testo in ga pustimo vzhajati dvajset minut. Medtem olupljen in opran krompir narežemo na tanke rezine in na drobno nasekljamo papriko, česen pa naribamo in ga dodamo skupaj z rožmarinom v posodico s približno 0,5 dcl oljčnega olja. Vzhajano testo razpotegnemo na namaščen pekač in nanj naložimo lističe krompirja ter jih posujemo z nasekljano papriko in česnovim oljem. Posolimo in postavimo pekač v pečico, segreto na 200 stopinj Celzija, za približno 35 minut. Pogačo narežemo na kose, zraven pa ponudimo solato.
Čeprav so v sredini 16. stoletja protestanti odpravili vsa postna pravila, ki so bila v skladu s kleno božjo zapovedjo, in od takrat naprej petkov post ni več običajen, grahovo juho, obogateno s kosom prašička, še vedno zelo pogosto postrežejo ob četrtkih, najpogosteje pa k njej spada žlica gorčice. Za poobedek se k njej nadvse priležejo palačinke (pannkakor) z brusnično marmelado ali kompotom ter kozarcem punča, ki so ga ob ärtsoppi začeli streči v 19. stoletju.
Palačinke / Foto: Getty Images
Palačinke z brusnično marmelado
Sestavine za palačinke:
0,5 l mleka
120 g moke
3 jajca
2 žlici sladkorja
1/4 žličke soli
2 žlici stopljenega masla
Priprava:
V večji skledi zmešamo jajca, mleko, sladkor in sol ter počasi vmešavamo presejano moko, dokler ne dobimo gladke mase brez grudic. Pred peko v maso vmešamo še stopljeno maslo, tako da bo masa precej tekoča, kar je značilno za švedske palačinke. Zmes pustimo počivati dvajset minut, nato pa v ponvi na maslu spečemo palačinke.
Sestavine za brusnično omako:
100 g suhih brusnic
1/2 pomaranče
1 žlica sladkorja
2 dl vode
0,5 dl rdečega vina
Posušene brusnice za pol ure namočimo v vodi. V lonček damo vodo, rdeče vino, sok polovice pomaranče in sladkor ter kuhamo na majhnem ognju, dokler tekočina ne zavre. Nato dodamo brusnice, zmanjšamo ogenj in na rahlem ognju omako kuhamo približno dvajset minut, nato pa z njo prelijemo palačinke.
Kako močno se je ta juha ukoreninila v švedski prehranjevalni model, naj bi dokazovalo tudi to, da iz 18. stoletja obstajajo številni zapisi zapornikov, ki so se pritoževali nad vse preveč ponavljajočo se četrtkovo čorbo. Še danes menda podobno čutijo mnogi šolarji in vojaki, saj se ärtsoppa na šolskih in vojaških jedilnikih pojavlja praktično vsak četrtek. A ne glede na to, da so se je nekateri Švedi že preobjedli, je rumena grahova juha prisotna praktično v vsakem švedskem domu, gostilni ali restavraciji, obstajajo pa tudi številne že pripravljene instantne različice, ki jih je mogoče kupiti v vsaki trgovini. Čeprav je klasični recept preprost, so sodobni kuharji ustvarili številne različice. Nekateri ji dodajajo korenje ali krompir, da juho naredijo gostejšo, drugi pa jo pripravijo brez mesa, da ustreza današnjemu veganskemu življenjskemu slogu. Tisti, ki ne častijo brezmesne prehrane, ji najpogosteje dodajo soljeno svinjino, šunko, pleče ali kakšno klobaso. Pa še ena zanimivost je povezana s švedskim nacionalnim zakladom v obliki grahove juhe, to je umor, povezan s švedskim kraljem Erikom XIV. Kot pravi pripoved, so ga njegovi bratje, ki so se ga hoteli znebiti in se polastiti prestola, leta 1577 zastrupili prav z ärtsoppo, ki so ji dodali dovolj arzena, da je kralj odšel v večna lovišča.
