Kot pripoveduje legenda, je grenadirmarš nastal v vojaških kuhinjah v času Napoleonovih osvajalskih pohodih v začetku 19. stoletja. Iznajdljivi kuharji avstrijskega cesarstva, ki so skrbeli, da njihovi pešaki – grenadirji v boj z Napoleonovimi vojaki ne bi hodili z praznimi trebuhi, so se domislili, da za pripravo vojaške malice pripravijo sila krepčilen obrok, nabit z ogljikovimi hidrati, in to kljub pomanjkljivi oskrbi z najrazličnejšimi sestavinami, potrebnimi za ustroj nenehno delujoče vojaške kuhinje.
Tako so v kotel vrgli čebulo, jo prepražili in dodali krompir in testenine, ki so jih na hitro pripravili iz moke in vode, vse skupaj pa, če je bilo pač v danem trenutku na voljo, še zabelili s kakšnim koščkom mesa ali ocvirki. Po končanih bitkah in porazu francoske vojaške mašinerije, ki so jo na koncu zmleli Rusi, se je ta jed s frontnih črt ohranila po vsej srednji Evropi. Na grenadirmarš (Grenadiermarsch) so ponosni Avstrijci, na Gradiščanskem nasploh velja, da ga jedo ob vsaki večji slovesnosti, na jedilniku pa je še vedno v marsikateri vaški gostilni, zelo čislan pa je tudi na Dunaju in v okolici. Na Madžarskem, kjer prav tako velja za nacionalno jed, mu rečejo gránátos kocka, kar naj bi izhajalo iz tega, da so bili grenadirji izučeni tudi za metanje ročnih bomb, in ga seveda bogato obarvajo z rdečo papriko. Na Češkem predvsem v okolici Plzna, kjer prav tako velja za avtohtono jed, mu rečejo grenadýrmarš, v Vojvodini in ponekod po Srbiji pa ga poznajo pod imenom nasuvo in nekateri celo trdijo, da gre za tradicionalno sremsko jed.
V Sloveniji se grenadirmarš najpogosteje povezuje z Zasavjem, kamor so ga po pripovedovanju raziskovalcev kulinarične dediščine prinesli nemško govoreči delavci v rudnikih in kmalu je postala ena izmed osrednjih jedi, ki so jih knapi uživali za kosilo ali večerjo. Recepti za grenadirmarš, pa naj bodo iz Avstrije, s Češkega, Madžarskega ali iz Slovenije, se razlikujejo le v podrobnostih, v vsakem gospodinjstvu mu dodajo osebno noto domačega kuharja, pa naj bo to v podobi vmešane slanine, na koščke narezanih hrenovk in drugih specialitet klobasnega značaja in pa ocvirkov ali govedine iz juhe, lahko se mu doda tudi jajce ali sir, vsaj v Zasavju pa naj bi veljalo, da se grenadirmarš na krožniku najraje druži s kislimi kumaricami in zeleno solato v sosednji skledi.
