Vaš Sončni raj je verjetno ena najbolj nenavadnih kmetij pri nas. Na njivah pridelujete konopljo, buče, piro, bob, sladki krompir in začimbe, poleg tega ponujate še prenočišča v gnezdih, kot jim rečete, imate fontano vin, čebelnjake, povrhu pa še kup aktivnosti, kot so zipline, hoja po žerjavici, joga v naravi, delavnice o izdelavi kozmetike. Zakaj ste prepletli vse te posamezne kmetijske in turistične aktivnosti?

Vse skupaj se je začelo, ko sva s Petro razmišljala o vrtu, na katerem bi gojila industrijsko konopljo, ker že 30 let obiskujem različne sejme in kmetije, na katerih se ukvarjajo s konopljo in iz nje izdelujejo različne pripravke. Potem sva pred devetimi leti kupila zapuščeno kmetijo, čeprav s kmetijstvom nisva imela nobenih izkušenj, saj sem sam inženir lesarstva, Petra pa ekonomistka. Začela sva sejati konopljo, piro, zelišča, buče hokaido … in potem postopoma nadgrajevala ponudbo. To, da danes zanimanja za kmetijstvo ni, pa je vsekakor slaba zunanja podoba kmetijstva. Ljudje mislijo, da kmetje živimo od najrazličnejših subvencij, vsake toliko časa jamramo zaradi vremenskih nevšečnosti, potem pa nam država vse pokrije, in to je to. Ampak to še zdaleč ni res. Res pa je, da danes ves aparat, od ministrstva do vseh drugih institucij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, bolj ko ne služi samemu sebi in interesom velikih podjetij, ki dejansko sploh niso več kmetije, zato kmetje iščejo najrazličnejše načine, da preživijo. Prepričan sem, da če sam ne moreš preživeti brez subvencij, se ne ukvarjaj s kmetijstvom. Prav tako sem prepričan, da bo takšnih kmetij, kot je naša, vedno več. In vse te bodo vedno manj odvisne od tega aparata.

Zanimivo je to, da na vaših njivah rastejo rastline bolj arhaične narave. Tako bob kot pira in konoplja so nekoč kraljevali na slovenskih njivah in poljih, potem pa so začeli z njih izginjati.

V Evropi se je piro gojilo več kot 300 let, v zadnjih desetletjih pa smo nanjo res pozabili. Podobno je z bobom, le da so pri bobu še dodatne težave, sploh če gre za ekološko pridelavo, ker ga močno napada čokoladna plesen, za katero v ekološkem kmetijstvu ni dovoljenega tretiranja. V Sloveniji je trenutno največ zemlje posejane s koruzo in pšenico, ki pa sta rastlini, s katerima brez subvencij res ne moreš preživeti. Poleg tega moraš kupovati določena semena in z njimi točno določena škropiva, tako da si popolnoma odvisen od države in korporacij. Konoplja je rastlina, ki bi pri nas lahko postala gospodarska rastlina in prav z njo bi lahko pridobili konkurenčno prednost pred ostalimi državami v regiji. Ampak tega ne vidimo. Pred devetim leti, ko sem začel sejati konopljo, smo imeli v Sloveniji z njo zasajenih 600 hektarjev, letos bomo padli pod 100. Za primer: na Hrvaškem so imeli pred devetimi leti posajenih 100 hektarjev, letos pa jih bodo imeli že 1000.

Kako to, da se je seje vedno manj, če pa dandanes velja za zelo trendovsko živilo? Pripisuje se ji celo mnoge zdravilne lastnosti. Slovenija je preplavljena z izdelki iz konoplje, od moke do proteinov, olja, čajev iz listov in vršičkov, različnih CBD- in CBG-kapljic ter past. Tudi vi prodajate kar precej različnih izdelkov iz konoplje.

Konoplja je res v trendu, ampak pri nas še nobena vlada v tem ni uvidela potenciala. V Sloveniji imamo inovativne kmete, ki imajo čudovite ideje, vendar jih nihče ne podpira. Izvlečki iz konoplje, ki vsebujejo CBD, so po slovenski in evropski zakonodaji prepovedani, ker se pred letom 1997 niso uporabljali in kot takšni veljajo za nova živila. Leta 2021 smo si v ta namen kupili tehnologijo, s katero lahko uradno pridobivamo CBD. Gre za CBD, ki je pridobljen z iztiskanjem kanabinoidov iz suhe mase. Trenutno so v Evropi samo tri obrtne delavnice, ki uporabljajo takšen postopek.

Ima industrijska konoplja še vedno sloves rastline, ki jo uživajo narkomani?

Žal je res še vedno tako. Če na primer želiš pridelovati konopljo, moraš predložiti potrdilo o nekaznovanosti, kar je popoln nesmisel. Po zakonodaji spada konoplja med oljnice, tako kot na primer sončnice. A če želiš posejati sončnice ali črno kumino, tega potrdila ne potrebuješ. Zaradi te stigmatizacije konoplje smo tudi začeli postopoma deliti kmetijo na več segmentov in širiti nabor drugih aktivnosti. Na učnih delavnicah želimo ljudem pojasniti, da industrijska konoplja ni nič drugačna kot druge rastline. Zato se ukvarjamo tudi s šolskim turizmom, kot so naravoslovni dnevi, en del je podjetniškega turizma v povezavi s team buildingi, organiziramo rojstne dneve za otroke.

Razvili ste tudi alkoholno oziroma fermentirano pijačo iz industrijske konoplje, nekakšno konopljino vino.

Res je, lani smo dali na trg vino, vermut in penino, kot rečemo naboru naših pijač iz konoplje. Z njimi se udeležujemo tudi vinskih tekmovanj v tujini in dobili smo že nekaj nagrad. Sicer smo novi na trgu in nas vsi zelo čudno gledajo, ampak interes je, kot kaže, precejšen.

Kakšen je postopek izdelave teh pijač?

Konoplja je sicer antiseptična rastlina in v svoji bližini pobije vse, kar je živega, poleg tega ne vsebuje sladkorja. Začeli smo izvajati poskuse in delati z različnimi sevi kvasovk ter sladili, da smo prišli do končnega rezultata. In prepričan sem, da imajo te pijače pred seboj lepo prihodnost.

Poleg vaše kmetije poteka Mariborska vinska cesta in Malečnik je znan po številnih odličnih vinarjih. Ste pri tem projektu kaj sodelovali z njimi ali vas vidijo kot konkurenco?

Nikakor ne želimo biti konkurenca vinarjem iz Malečnika, kjer jih je uradno registriranih več kot 40. Konec koncev je tudi naša fontana vin, ki je močan turistični magnet v našem okolju, posvečena prav promociji vinarjev iz našega kraja. Pri razvoju pijač iz konoplje sicer nisem sodeloval z nobenim od njih, mi pa je pri tem pomagal enolog Rastko Tement in nekaj pivovarjev ter živilskih tehnikov.

Koliko teh konopljinih pijač ste zvarili?

Lani 10.000 litrov, letos pa nameravamo proizvodnjo povečati za še enkrat toliko. Zadali smo si cilj, da v petih letih proizvodnjo razširimo na milijon steklenic.

Milijon? Pa saj to je več, kot pridelajo vina vsi vinarji v Malečniku skupaj.

Da, ampak to je, kot sem dejal, petletni projekt. Pred vinarji imamo to ključno prednost, da te pijače delamo iz suhega materiala. Že trenutno imamo na zalogi toliko suhe konoplje, da bi lahko iz nje naredili milijon in pol litra fermentiranih pijač, vendar tehničnih kapacitet za fermentacijo takšne mase še nimamo.

Kako pa je z delovno silo? Gleda na to, da imate 17 hektarjev obdelovalnih površin in kup dodatnih aktivnosti, hiške za prenočitve, gostinsko ponudbo, vsega verjetno ne morete postoriti v družinskem krogu.

Z delovno silo je res vedno bolj zabavno. Mlajše generacije niso pripravljene delati, nimajo niti delovnih navad niti odnosa do dela. Mlade skušamo motivirati tako, da delajo na primer na ziplinu, kar je malce bolj adrenalinsko delo. Celotna ekipa na našem posestvu šteje okrog 15 ljudi. Po večini so to samostojni podjetniki, ki delajo pri nas prek pogodb, ostalo so študenti in absolventi.