V okviru projekta Sveže in zdravo so na Kmetijskem inštitutu Slovenije ocenjevali kislo zelje in kislo repo. V ocenjevanje so prejeli 25 vzorcev kislega zelja, 13 vzorcev kislih zeljnih glav in 15 vzorcev kisle repe, pri čemer so ocene temeljile na kriterijih, kot so okus, barva, vonj, konsistenca in izgled.

V kategoriji kislo zelje je priznanja je prejelo 48 odstotkov vzorcev: zlato priznanje so osvojile 3 kmetije, srebrno 5 kmetij, bronasto pa 4 kmetije. Zlato plaketo je dobilo kislo zelje družine Ramovž iz Ježice v Ljubljani, ki ga je mogoče kupiti tudi na ljubljanskih tržnicah. Prav tako je bilo z najvišjo nagrado nagrajeno zelje kmetije Kolmančič po domače Pr'Marout iz Ceste v Šmartno v Ljubljani ter zelje zeljarstva Rančnik iz ljubljanskih Stožic. 

V kategoriji kisle zeljne glave je bilo nagrajenih 46 odstotkov vzorcev, od tega sta zlato priznanje prejeli 2 kmetiji, srebrno 3 kmetije in bronasto ena kmetija. Tudi tu je bilo nagrajeno zelje kmetije Kolmančič ob tem pa še zeljne glave kmetije Mihevc.

Za najboljšo pa se je izkazala kisla repa. Priznanje prejelo 73 odstotkov vzorcev, od tega zlato priznanje kar 5 kmetij. Najboljšo kislo repo delajo pri družini Ramovž, na kmetiji Šimenc, kmetiji Jevšnik, v zeljarstvu Rančnik, odlična pa je tudi repa, ki jo kisa Ivanka Kurent. 

Kaj je potrebno za dobro kislo zelje?

Kot so zapisali po ocenjevanju, slovensko kislo zelje in repa slovita po kakovosti in bogatem okusu. Za dobro kislo zelje je potrebna pravilna izbira surovin. Najbolj primerne so pozne sorte belega zelja s čvrstimi, kompaktnimi glavami. Prav tako je pomembno, da se zelje kisa sveže, idealno takoj po obiranju.

Pomembna je tudi priprava zelja: pred kisanjem je treba zelje temeljito očistiti in odstraniti zunanje liste. Tradicionalno se reže na tanke rezance, sodobnejše metode pa omogočajo tudi ribanje. Ključno je, da so trakovi čim bolj enakomerni, saj to zagotavlja enakomerno fermentacijo. Za soljenje se uporablja morska sol brez joda, za kisanje pa mora biti zelje v leseni, keramični ali plastični posodi, saj lahko kovinske posode vplivajo na okus zelja. Zelje mora biti tudi dobro pretlačeno, optimalna temperatura za kisanje pa je od 18 do 22 stopinj. Med kisanjem je potrebno odstranjevanje pene in preverjati vonj, ki mora biti svež in prijetno kiselkast.

Po končanem kisanju, je potrebno kislo zelje hraniti v hladnem prostoru.