Wolfgang Puck se je redno pojavljal v filmih in raznih televizijskih oddajah, vmes pa seveda kuhal in širil svoj gostinski imperij z restavracijami po ZDA, Evropi in Aziji ter storitvami cateringa. Puck med drugim slovi po tem, da od leta 1995 skrbi za lačne zvezdnike na Governors Ballu, uradni gala zabavi po podelitvi oskarjev, na podelitvah emmyjev, zabavah Vanity Faira, filmskih premierah Marvela, Disneyja, Paramounta ter na številnih zasebnih rojstnih dnevih hollywoodskih legend in je eden redkih kuharskih mojstrov, ki imajo svojo zvezdo na aleji slavnih v Hollywoodu.
Iz vasi v Hollywood
Noben drug kuhar ni tako povezan z glamuroznim svetom Hollywooda kot prav Wolfgang Puck, ki je v svoji več kot petdeset let dolgi karieri odprl več kot dvajset restavracij po vsem svetu, spisal številne knjige in se redno pojavljal v filmih in na televiziji. Lahko bi rekli, da je tudi sam klasičen produkt ameriških sanj in zgodbe o uspehu, saj se je leta 1949 kot Wolfgang Johannes Topfschnig rodil zelo daleč od medijskega sveta in hollywoodskega glamurja, v avstrijskem kraju Sankt Veit an der Glan oziroma Šentvidu ob Glini, kot se kraju ob reki Glini, kakšnih dvajset kilometrov oddaljenem od Celovca, reče v slovenskem jeziku.
Kot je kasneje pripovedoval, je bil Šentvid ob Glini tako majhen kraj, da si niti imena vas ni zaslužil, saj je bilo v bližini njegove domačije le pet hiš. Doma niso živeli v obilju, zato ga je mati, ki je bila po poklicu kuharica, že pri štirinajstih poslala na »šiht« v bližnji hotel. Kot vajenec je bil mladi Puck zadolžen za večino ničvrednih kuhinjskih del, a je bil vztrajen in postal eden najboljših vajencev, kar ga je pripeljalo do stažiranja v Franciji. Najprej je kuharsko znanje pilil v kuhinji restavracije luksuznega kompleksa L'Oustau de Baumanière v Provansi, nato pa še v znameniti pariški restavraciji Maxim's. Toda končni cilj Pucka so bile vedno ZDA, kamor je odpotoval leta 1973 pri svojih štiriindvajsetih letih.
Najprej je delal v restavraciji La Tour v Indianapolisu, nato pa se je preselil v Kalifornijo, kjer je našel popolno okolje za svoje kuharske ideje v restavraciji Ma Maison v Los Angelesu, ki je sicer veljala za nič kaj posebno obedovalnico. Z njegovim prihodom je čez leta Ma Masion postala priljubljena točka, kamor se je rada zgrinjala hollywoodska elita, tako da ga je takšen uspeh leta 1982 prepričal, da je odprl lastno restavracijo Spago, ki je kmalu postala ena najvplivnejših restavracij v ZDA nasploh. Njegova znamenita pica s prekajenim lososom in kaviarjem, ki jo je po legendi izumil za igralko Joan Collins, lačne nečesa lahkega in inovativnega, kot mu je menda dejala, je postala simbol nove ameriške kuhinje.
Še danes je Spago, ki od leta 1997 domuje na drugi lokaciji, na Beverly Hillsu, eno ključnih zbirališč slavnih in bogatih z vseh koncev sveta. V Spago so redno prihajale tešit si glad in nastavljat se paparacem generacije najslavnejših igralcev, pevcev in drugih umetniških ustvarjalcev začenši z Jackom Nicholsonom, Eltonom Johnom, Barbaro Streisand, Warrenom Beattyjem, Madonno, Caryjem Grantom, Cher, Genom Kellyjem in drugimi velikani takratne pop kulture ter kronanimi glavami, med katerimi je izstopal monaški princ Albert. Kasneje pa so tja zahajali Tom Hanks, ki je ob priložnosti dejal, da je Spago njegov drugi dom, pa Leonardo DiCaprio, Angelina Jolie in Brad Pitt, ko sta bila še skupaj, režiserji Steven Spielberg, Martin Scorsese, Quentin Tarantino … Skratka ni bilo zvezdniške glave, ki od začetka osemdesetih ne bi prestopila praga Spaga, ki je pravzaprav postal prva restavracija, v kateri so zvezdniki dejansko hoteli biti videni in fotografirani skupaj s takrat najslavnejšim ameriškim kuharskim umetnikom.
Kralj zabav po podelitvi oskarjev
Wolfgang Puck pa ne slovi le kot kuhar, temveč še bolj kot kralj zabav zasebnega tipa, kot je bila na primer poroka Khloe Kardashian leta 2011 ali pa množične bakanalije na Governors Ballu, uradni gala veselici po podelitvi oskarjev, za katero kreira jedi že več kot trideset let, jedilni listi pa se berejo kot filmske zgodbe. V srčiko najvplivnejše filmske industrije ga je posrkalo, ko je leta spoznal Irvinga Swiftyja Lazarja, človeka, ki je bil v Hollywoodu od tridesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja znan kot zvezdniški agent in menedžer pisateljev, igralcev in režiserjev ter je slovel po tem, da se je pogajal za ekskluzivne pogodbe največjih zvezdnikov. Med njegovimi strankami so bili Marilyn Monroe, Ernest Hemingway, William Faulkner, Tennessee Williams, Gore Vidal, Truman Capote, Lauren Bacall in celo predsednik Richard Nixon.
Ko je leta 1994 Puck v svojem Spagu organiziral eno izmed spektakularnih zabav po končanih oskarjih, je leto kasneje podpisal pogodbo za pogostitev gostov po podelitvi najprestižnejših nagrad v filmski industriji. Na vsakoletnem banketu vse odtlej več kot dvestočlanska Puckova ekipa za več kot tisoč petsto gostov pripravi več kot dvajset tisoč krožnikov v treh urah, kolikor traja prehranjevalni obred. Za Pucka pravijo, da je eden redkih elementov oskarjev, ki se nikoli ne spreminja. Najbolj znane jedi, s katerimi se masti elita, ki ima čast, da se znajde na najprestižnejši zabavi leta v ZDA, so na primer zlate čokoladne figurice v obliki oskarjev, posute s 24-karatnim zlatom, mini različice njegove slavne pice s kaviarjem in lososom, mini wagyu burgerji s tartufi, kaviar na blinih oziroma ruskih palačinkah, jastogova pita ali pa tuna, pripravljena na tatarski način in, kot se spodobi za oskarje, prav tako posuta z zlatimi lističi. Ker so med vsega dobrega in dragega navajenimi gostje tudi poosebljeni izbirčneži, mora Puck poskrbeti za povsem osebne jedilnike. Kot je razlagal v enem izmed intervjujev, dobi Leonardo DiCaprio vsako leto okolju prijazne in trajnostne jedi, Meryl Streep obožuje njegove krompirjeve njoke z belimi tartufi in prav vsako leto se pojavi fotografija, kako se v zaodrju nasmejana pogovarja s Puckom ob krožniku z njegovo kreacijo. Oprah Winfrey pa na primer zahteva posebne veganske jedi.
Večstomilijonski imperij
Za mnoge filmske zvezdnike je Wolfgang Puck postal skoraj tako pomemben kot sam zlati kipec. Hkrati pa se je kot stalni člen ustroja filmskega sveta pojavljal tudi v filmih in v njih večinoma igral samega sebe. V filmu Muza iz leta 1999 se je na filmskem platnu pojavil v družbi Alberta Brooksa, Sharon Stone, Andie MacDowell in Whoopi Goldberg. Leta 2002 je navduševal v eni izmed epizod risane serije Simpsonovi skupaj s svojo pico, ki je očarala Barta, bil je in je še gostujoči sodnik v najbolj znanih ameriških kuharskih oddajah, kot so Iron Chef America, Top Chef, Hell's Kitchen in MasterChef.
Puckov gostinski imperij danes obsega več kot trideset restavracij po ZDA, Evropi in Aziji, vključno z restavracijama z eno Michelinovo zvezdico – ena je Cut na Beverly Hillsu, druga pa Cut v Singapurju – njegova krovna družba Wolfgang Puck Companies pa naj bi bila vredna več sto milijonov dolarjev in je razdeljena na tri segmente. Wolfgang Puck Fine Dining Group bedi nad ustrojem luksuznih restavracij po vsem svetu, med katerimi sta tudi njegova slavna Spago ter veriga restavracij z zrezki Cut. Wolfgang Puck Worldwide upravlja restavracije bolj ljudskega tipa in kavarne, Wolfgang Puck Catering pa je catering služba za najrazličnejše dogodke, med katere sodijo tudi pogostitev na podelitvi oskarjev. Oskarja za svoje igralske dosežke še ni dobil, zato pa je prejemnik najprestižnejše kulinarične nagrade v ZDA, nagrade fundacije Jamesa Bearda, uvrščen je v Culinary Hall of Fame, nekakšno hišo slavnih kuharjev, in ima svojo zvezdo na hollywoodskem pločniku slavnih.
