V soboto, 12. oktobra, ko so kmetje s tolminskih planin prignali že večino živine, je bil čas za sprostitev in črto pod letošnjo pašno sezono. Naredili so jo tako, kot se za Tolmince spodobi: s kmečkim praznikom in festivalom frike, značilne tolminske jedi, ki so jo nekoč iz koščkov starega trdega sira pripravljali za pastirje in gozdarje. Prava tolminska frika naj bi bila sicer pripravljena zgolj iz krompirja in sira, a že krajši sprehod med gospodinjami in kmetijami, ki so jo pripravljali na tolminskem mestnem trgu, je razkril, da je frik toliko kot vasi ali še bolje – gospodinj na Tolminskem. Tudi krompir so nekateri prej nekoliko pokuhali, drugi so se lotili kar surovega, kuharji s turistične kmetije Široko so ga naribali na drobno, Marija Bončina, gospodinja ekološke turistične kmetije Pr Lovrču v Čadrgu, ga je narezala na tanjše lističe. V resnici je edina obvezna sestavina sir, vse drugo pa je stvar navdiha, naj gre za čebulo, poper, slanino, salamo, skuto, jabolka, zelišča ali kakšen bolj eksotičen dodatek.
Krompir in sir
»Naša tradicija sta krompir in sir. Danes jo pripravljam na olju, da bo tudi za vegetarijance, doma pa vedno z ocvirki, to ji da še boljši okus. Vedno jo pripravim z našim sirom tolmincem in z njim nikoli ne šparam. Večkrat povem, da ga kuharici ne sme biti škoda, če hoče pripraviti dobro friko,« pripoveduje Marija Bončina. V praksi to pomeni pol kilograma sira na kilogram krompirja. Tega najprej speče do treh četrtin, nato soli in nazadnje doda nariban sir. Na njihovi turistični kmetiji je frika prvi adut, za domače pa jo največkrat pripravi, ko se fantje odpravijo po težjih delih in so dlje časa od doma. Ali pa kar tako, ko jim zapaše.
»Frike se pač nikoli ne prenaješ,« se posmeje. Medtem je za njihovo stojnico nastala dolga vrsta čakajočih … Med govorjenjem je počasneje mešala in obračala, lačnih pa je bilo na letošnjem Frikafestu res izjemno veliko.
Frika ima izvor v Nadiških dolinah in Karniji, kjer stopljen in popečen sir imenujejo frico. Od tod je zašla tudi v Posočje. Na Volarje, vas severozahodno od Tolmina, je prišla v nekoliko drugačni različici, brez krompirja. Pripravljajo jo zgolj z jajci in sirom.
»Včasih je bila na Volarjih gostilna, danes je žal ni več, in tam so pripravljali friko. Večina frik iz okolice Tolmina se pripravlja s krompirjem, oni pa so namesto krompirja v sir zamešali jajca. Tudi danes še naprej ohranjamo tradicijo naše nekdanje gostilničarke. Volarski kmetje so jo včasih pripravljali ob bolj težaških delih, saj je zelo nasitna in kalorična. Jedli so jo, ko so gnali krave v planino ali jeseni odhajali ponje. Danes pa jo pripravljamo ob vaškem prazniku pa tudi sicer se vedno najde priložnost zanjo. Malo frike, malo salame in malo sira – pa je delavska malica,« nam je razložil Jernej Murovec z Volarij. Frika je dovolj nasitna, da ne potrebuje prilog, a za najbolj lačne te niso prepovedane in tako boste lahko videli Tolminca, ki poleg je kruh, polento, bolj redko tudi zelenjavo.
Gostilničarka Julijana
Za štedilnikom kuharske ekipe z Volarij je bila Andrejka Krivec, vnukinja prej omenjene gostilničarke. »Moja babica Julijana Leban in dedek sta imela gostilno in ko je dedek med vojno padel, jo je skupaj s tremi hčerami naprej vodila sama. Imela je kar veliko kuharskega znanja, ker je kot mlada služila v Trstu, delala je v kuhinji.
Friko je najprej pripravljala za delavce, ki so ji hodili pomagat na kmetijo kositi in pripravljati drva. Vedeli so, da bodo pri njej dobro jedli in ko se je glas o njeni friki razširil okrog, jo je začela ponujati še v gostilni. Od vsepovsod, cela Primorska je prihajala na Volarje po to friko,« je pripovedovala, medtem ko je s kuhalnico rahlo pritiskala na zmes jajc in sira v ponvi, ki je počasi dobivala zlato rumeno barvo. Peke frike se je naučila prav pri babici, pogosto je bila z njo v kuhinji in ji pomagala – a le pri pripravi, peko je namreč njena babica vedno prevzela sama.
