»Tam jim približamo naravo, skupaj ugotavljamo, kako jo ohraniti in kako sobivati z njo na način, da bi jo ohranili,« je povedala Anica Ščap. Sicer se z veseljem udeležuje najrazličnejših tekmovanj. Je izjemno dobra strelka in vsako leto tekmuje v okviru Lovske zveze Slovenije v streljanju na glinaste golobe. »Sem trikratna zmagovalka v streljanju na glinaste golobe,« je ponosno povedala. In po krajšem premisleku dodala: »Doma imam približno 300 pokalov.«
Ščapova se je skupaj s kolegicami ter lovkami iz Avstrije in z Madžarskega predstavila tudi na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni aprila letos na mednarodnem sejmu lova in ribištva. Pogovor je kmalu nanesel na še vedno dokaj odklonilen, negativen odnos številnih do lovstva in lovcev, v tem primeru lovk. »Stalno nas napadajo, da ubijamo živali. Na območju lovske družine, v katero sem vključena, je na primer veliko fazanov in vi ne veste, koliko koruze smo jim znosili za hrano, kako jih varujemo pred številnimi nevarnostmi, na primer pred potepuškimi psi. Mi imamo radi naravo in živimo z njo, vsak dan, tudi pozimi ali v slabem vremenu, ko nosimo v gozd sol in krmo, da gozdne živali preživijo. Te opazke, zvečine tistih, ki naravo poznajo le iz pisarne in knjig, bolijo,« je še poudarila Anica Ščap. Pojasnila je, da gre pri lovu velikokrat za odstrel tistih živali, ki so degenerirane, da se torej ne razmnožujejo in kvarijo rodu, po drugi strani pa mora biti populacija glede na okolje uravnotežena z drugimi vrstami, saj je vedno narobe, če je ene vrste živali na določenem območju preveč. »Veliko jih tega ne ve … Ne glede na vse, sem ponosna, da sem lovka,« je sklenila pogovor.
Lovstvo s fotoaparatom
Dr. Arpad Köveš je lovec že od leta 1980, deset let pa je predsednik uredniškega odbora revije Lovec. »Izhajam iz lovske družine, saj je bil moj oče lovec in gozdar, lovca pa sta bila tudi oba moja dedka. Spomin na prvi ulov? Hm … Vesel in žalosten spomin je to. Srna je bila. Prvič. Veste, stisne te, hudo ti je …« Povedal je, da je lovski turizem pri nas kar razvit, večinoma prihajajo gostje iz Avstrije, Italije, Nemčije in Švice. Takoj ob tem pa je poudaril, da postaja vedno bolj popularno lovstvo s fotoaparatom, in dodal: »Tudi v naši lovski družini Velika Polana imamo člana, ki je fotolovec.«
Tudi on se je z grenkobo dotaknil slabega mnenja številnih o lovcih. »Žal je res, da večina ljudi ne pozna pravega poslanstva lovstva. Vidijo zgolj uplen divjadi, ne vedo pa, da v lovstvu odpade velika večina dela na druge dejavnosti. Upravljamo divjad, skrbimo za optimalno populacijo vsake vrste divjadi, naravne danosti skušamo prilagajati, da se to vzdržuje. Odstrel je seveda sestavni del tega upravljanja, a več kot 80 odstotkov je drugega dela. Skrbimo, da se nekatere vrste ne razmnožijo preveč, ker bi potem ogrožale druge vrste, obenem pa skrbimo za tiste vrste, ki so ogrožene. Povsod se govori o preživljanju prostega časa v naravi, o skrbi za okolje in o čuvanju narave. Veste, mi to živimo.«
Psa na povodec
Zadnje dni je lepo, toplo vreme, v gozdu so številne živali, ki imajo mladiče. Igor Volk iz lovske družine Kobarid opozarja vse, ki radi odhajajo na sprehod v gozd, še posebno tiste, ki gredo na sprehod s psom: »Lepo prosim, imejte pse vedno na povodcu. Mlade srnice se ne morejo braniti in so pogosto plen spuščenih psov ali pa se med begom usodno poškodujejo. Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se tudi skrivajo v gostem kritju, a se hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletite podnevi, zelo majhne. Kljub temu bodite previdni, saj so divje svinje zelo napadalne, ko imajo mladiče. Zato na svojo prisotnost stalno opozarjajte z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da vas bodo živali slišale in se bodo imele čas umakniti.«
Igor Volk je nato opozoril še na neznansko škodo, ki jo povzročajo vozniki štirikolesnikov in motorjev za motokros. Povedal je, da so nekateri, ki oddajajo sobe v Posočju, pred leti celo vabili tuje turiste z obljubo, da se bodo lahko z motorji vozili po gozdnih poteh. O dokaj brezobzirnih motoristih je govoril tudi član lovske družine Škofljica Borut Bitenc. Sicer pa je vse, ki se radi sprehajate po gozdu, opozoril na medvedke z mladiči, še posebno če imate psa. Zakaj je tako pomembno, da je pes na povodcu? »Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k njemu.« Previdni pa naj bodo tudi kolesarji, tisti z gorskimi kolesi, saj so hitri in tihi,« je dodal Bitenc. Tako medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo, medved, ki ga presenetimo, pa reagira zelo nepredvidljivo, je razložil. In poudaril: »Saj ne gre za to, da se zdaj ne bi upali več v gozd. Ne, le določenih pravil se moramo držati, pravil, ki v naravi veljajo od nekdaj. Spoštljivi moramo biti do gozda in do gozdnih živali. Zavedati se moramo, da smo pri njih na obisku, in se temu primerno tudi vesti.«
