Stari prebivalci so reko imenovali Narenta in Nera-Etwa, kar naj bi pomenilo božanska voda. Neretva je bila znana že v antiki, ob njej pa je živelo ilirsko pleme Narensi.

Reka Neretva je dolga 230 kilometrov in večinoma teče skozi Bosno in Hercegovino (208 km), manjši del – pred izlivom v Jadransko morje – pa skozi Hrvaško (22 km). Je najdaljši pritok vzhodne kotline Jadranskega morja.

Od leta 1992 je reka pod Unescovo zaščito, saj je dom več kot 300 različnim vrstam ptic, zaradi česar velja za drugi največji ornitološko rezervat v Evropi. 

Na njej je zgrajenih več hidroelektrarn, ki s pomočjo jezov pridobivajo energijo za okoliško območje. Čeprav je bila voda iz reke Neretve še pred nekaj desetletji izjemno čista, danes ni več tako, njena kakovost se je občutno poslabšala. Številna ekološka društva iz Hercegovine in doline Neretve se borijo proti njenemu onesnaževanju, največjo grožnjo pa predstavljajo industrijski obrati, ki vanjo spuščajo odpadne snovi.

Onesnaženje reke

Po podatkih Agencije za vodno območje Jadranskega morja v Mostarju je bila voda v zadnjem času onesnažena s povečano vsebnostjo težkih kovin, kot so baker, cink in nikelj. Z vsakim dvigom vodostaja pa se pojavijo tudi druge težave, ki pomembno vplivajo na ekosistem reke in njene okolice.

Med največjimi težavami so odpadki, ki jih Neretva prinese s seboj – predvsem plastenke, zamaški, vrečke ..., ki se kopičijo od Mostarja do Čapljine. Ti odpadki ne le onesnažujejo strugo in bregove, ampak predstavljajo tudi zdravstveno tveganje za prebivalce, saj lahko več mesecev ostajajo v okolju in ustvarjajo potencialno nevarne razmere za prebivalce.

Vdori slane vode v rečno strugo negativno vplivajo na kmetijstvo, pa tudi na biotsko raznovrstnost in ravnovesje tega občutljivega ekosistema. Glede na podnebne projekcije se bo pogostnost vdora slane vode v prihodnosti še povečala zaradi dviga gladine morja in manjše količine padavin.