V rubriki Paragrafi, ki jo lahko najdete v tiskani številki Nedeljskega dnevnika, objavljamo odgovor pravnika Boštjana Turka na različna vprašanja bralk in bralcev Nedeljskega dnevnika.

***

Sem lastnik zemljišča, za katero se vedno pogosteje sliši, da naj bi ga odkupila občina. Za zdaj me o tem še nihče ni obvestil, bi pa rad bil pripravljen na to. Zemljišče je sicer kmetijsko in seveda ni namenjeno za gradnjo. Pred leti sem namreč že dal vlogo za spremembo namembnosti, a so jo zavrnili. Pri vseh nemogočih situacijah, ki smo jim priča vsakodnevno, pa se ne bi čudil, če bi se namembnost kaj hitro spremenila, ko bi bila zemlja v občinski lasti.

Ker kmetijska zemlja na splošno nima cene, me pa vseeno zanima, ali bom lahko postavil ceno oziroma najel uradnega cenilca. Zemljišče meri 1700 kvadratnih metrov in je po geodetskem vrednotenju ocenjeno na 51.000 evrov. Ali ima ta podatek sploh kakšno težo in se ob prodaji lahko sklicujem na to cenitev ali je kar sama sebi namen? Za odgovor najlepša hvala.

Slavko iz Maribora

Odgovor: Vse dokler vas občina uradno ne obvesti o nameravanem odkupu oziroma ne začne postopka, ste še vedno lastnik, ki z zemljiščem prosto razpolaga. Če bi šlo za prostovoljni odkup, lahko ceno seveda postavite sami in jo podprete z mnenjem pooblaščenega cenilca. Pri prodaji kmetijskega zemljišča pa je treba upoštevati poseben postopek po pravilih za promet s kmetijskimi zemljišči; ponudba praviloma vsebuje tudi ceno, podatke o zemljišču in druge pogoje, vloži pa se pri pristojni upravni enoti, razen kadar ima občina ali država po posebnem predpisu predkupno pravico.

Drugače je, če bi občina želela zemljišče pridobiti prisilno, torej z razlastitvijo. Razlastitev je dopustna samo v javno korist, pod zakonskimi pogoji ter proti odškodnini oziroma nadomestilu v naravi. To izhaja že iz 69. člena ustave, enako pa ureja ZUreP-3. Občina torej ne more zgolj zato, ker želi zemljišče, lastniku vsiliti poljubne nizke cene.

Praktično vam svetujem, da pred kakršnim koli podpisom pridobite neodvisno cenitev sodnega cenilca ali pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Če bi se kasneje začel razlastitveni postopek, odškodnina ne sme zajemati le gole vrednosti nepremičnine, temveč po ZUreP-3 tudi določene škode in stroške, povezane z razlastitvijo. Posebno bodite pozorni tudi na morebitne spremembe občinskega prostorskega akta, saj se namenska raba zemljišča lahko spremeni le s spremembo prostorskih aktov, ne pa z navadno individualno odločbo.

Priporočamo