Zato pa je toliko bolj vzneseno med generacijami naše prihodnosti, ki so se vrnile v šolske klopi, še sploh tisto, ki je prvič zakorakala v izobraževalni proces. Kot se spodobi, so našo mladež, na kateri svet stoji, ob vstopu v novo šolsko leto po poročanju spletnega mesta siol.net obiskali številni politiki, celo predsednica države Nataša Pirc Musar, ki se je pojavila na popoplavnem območju v osnovni šoli Komenda - Moste in slovesno nagovorila zbrane učence, učitelje in starše ter si ogledala potek sanacije šole po nedavnih poplavah. Kot pritiče najvišji državni funkciji, je mati naroda vsem izbranim izdala nekaj vzgojnih modrosti o tem, kako bo treba ravnati ob spremenjenih podnebnih razmerah, ki so jim bili tudi že sami priča ob nedavnih poplavah. »Slovenija ni osamljen otok sredi oceana, je delček tega planeta. V šolah moramo začeti naše otroke učiti, kako bo treba na neki način spremeniti tudi naša življenja, da bo naš planet obstal,« je dejala predsednica republike.

Tudi Tanja Žagar je iz rokava potegnila nekaj edukativnih misli v zvezi s šolskimi peripetijami, med katere nedvomno sodijo tudi slabe ocene. Kakšno je vzgojno ravnanje staršev, ko šoloobvezen družinski član prinese domov nezadostno oceno, in kako se dober zgled prenese tudi na potomstvo, je v Slovenskih novicah razložila kar na lastnem primeru. »Doma me je pričakal oče, ki se je zelo prestrašil, ko me je zagledal vso iz sebe. V joku sem mu komaj razložila, kaj se je zgodilo, on pa je počepnil k meni, me objel in mi rekel: 'Ja pa Tanjči, zaradi enega cveka se pa že ne bomo vznemirili! Tudi cvek je treba kdaj dobiti. Jaz točno vem, da boš ti to en, dva, tri popravila. In ker je treba tudi prvi cvek proslaviti, se greva zdaj vozit z motorjem, počakava mami, da pride iz službe, potem pa gremo vsi skupaj na sadno kupo,« je razložila Žagarjeva in še pribila, da je tistega dne tudi sama sklenila, da bo s svojimi otroki ob sadnih kupah proslavljala njihov prvi cvek.

Nika Zorjan je nazaj

Nobene dileme ni, da je Slovenija dežela nadarjenih ljudi na vseh področjih, se pa pogosto zgodi, da za kakšen razvojni potencial katerega od naših zvezdnikov ne vemo. Kot se je denimo zgodilo v najnovejšem primeru, ki so ga svojemu bralnemu občestvu servirali v Slovenskih novicah. »To, da je Aljoša Bagola dober v marketingu, pisanju knjig in predavateljstvu, vemo že nekaj časa. Marsikdo pa ni vedel, da se odlično znajde tudi v vlogi glasbenika. Na instagramu nam je pokazal, da zna dobro igrati bobne in klavir, in objavil video, v katerem je zaigral jazzovsko skladbo. Svoje igranje bobnov in klavirja je, kot je videti, posnel ločeno, posnetka pa je nato združil. Treba je priznati, da je rezultat dober,« so ga pohvalili in pripisali, da igranje na inštrumente ni edina stvar, ki jo Aljoša počne v svojem prostem času. »Ko ima čas, sede tudi na svoj 69 let star motor, ki mu ga verjetno zavida marsikateri motoristični navdušenec. Ukvarja se tudi z jogo. Kot je dejal, ima cilj, da bi se 365 zaporednih dni ukvarjal z njo. Pred mesecem dni in pol je sporočil, da je ravno na polovici do svojega cilja,« pa je podroben oris še vseh njegovih drugih aktivnosti.

Da naši talenti niso od muh in da svoje poslanstvo jemljejo resno, je dokazala tudi njegova prekmurska in glasbena sodobnica Nika Zorjan, ki, kot so razkrili na portalu 24ur.com, zaradi zdravstvenih težav več kot pol leta ni nastopala, ob vrnitvi pred svoje zvesto občinstvo pa enostavno ni mogla ostati ravnodušna. »Ne predstavljam si, da ne bi mogla peti. Živim v glasbeni družini, ko sem bila stara dve leti in pol, sem imela prvi nastop. Če mi bo zdravje dalo, želim peti do smrti,« je dahnila v spletni eter Zorjanova in še po pesniško nadgradila svojo pripoved s tem, da sta zanjo glasba in nastopanje kot zrak, ki ga diha. Če nam za Niko glede zdravstvenih težav ni več treba skrbeti in smo lahko veseli, da je nazaj, in to v najboljši formi, bi nas lahko resno zaskrbelo za našega predsednika vlade Roberta Goloba. »Premier res nima sreče z zdravjem. Na včerajšnjo izredno sejo je v državni zbor spet prišel z berglami,« so pretreseno zapisali na portalu metropolitan.si in pridali, da so bile na seji vse oči uprte vanj, ker je imel povito levo nogo, in so se seveda vsi spraševali, kaj se mu je zgodilo. Kako ali s čim si je poškodoval nogo, sicer niso izvedeli ne državni uslužbenci ne mediji, so pa zato iz njegovega kabineta poslali vsem zainteresiranim skopo sporočilo, da si je v sredo zvečer »doma huje poškodoval prst na levi nogi«, oskrbeli pa so ga v bližnji bolnišnici. Metropolitanovi kronisti lika in dela našega zaljubljenega predsednika vlade so nas še informirali, da sploh ni prvič, da je Golob na berglah. »Julija si je na skali porezal desno peto in nosil mavec. Že takrat je hodil s pomočjo bergel. Čeprav mu je poškodba oteževala hojo, ni zanemarjal svojega dela. Julija se je udeležil seje sveta za nacionalno varnost, do Gregorčičeve pa naj bi ga (sodeč po njegovi objavljeni zgodbi na instagramu) pripeljal brezplačni ljubljanski prevoz kavalir,« so še navedli v izčrpnem poročilu o Golobovi požrtvovalni delovni vnemi kljub poškodovanim okončinam.

Kdo so slovenski Keni?

Pred kratkim so v uredništvu revije Suzy, o čemer smo seveda poročali tudi v našem tedenskem utripu, predstavili nekaj izbranih zvezdnic slovenskega kova, ki bi se zaradi svoje pojavne oblike lahko identificirale z likom plastične lutke Barbie, ki je pred kratkim zaživela še v filmskem življenju. Tokrat pa se posvetili njenemu izbrancu Kenu in pobrskali po svojem seznamu, kdo od slavnežev bi bil primerljiv z najslavnejšo moško plastično igračko. In seveda v kateri vlogi. Kot so v uvodu utemeljili svojo antropološko študijo, se sicer zdi, da je Ken le marioneta v rokah mogočne Barbie, a naše domače različice plastičnega Kena osvajajo oboževalke in oboževalce predvsem z energijo in talentom. »Prepričljiv videz je dodana vrednost za preboj v ospredje, kjer se obdržijo le najboljši, pester izbor pa dokazuje, da je za uspeh potrebno veliko več kot lepo izklesano telo, sijoč nasmeh in nagajive oči,« so karakteristike, s katerimi so opremili nekaj svojih Kenov, ki živijo med nami. Za Kena smučarja so na primer izbrali Jureta Koširja in titulo upravičili s stavkom, da »je z obvladovanjem slalomskih in veleslalomskih zavojev obnorel deželo Kranjsko in ne pretiravamo, če trdimo, da si je na vrhuncu kariere vsaka želela biti njegova barbika«. S Kenom nogometašem pa bi se po njihovem prepričanju najlažje poistovetil nogometaš Rene Krhin. Obrazložitev pa se glasi: »Še dolgo ne bomo dobili tako privlačnega nogometaša, kot je Rene Krhin. Če bi se izdelovalci igrač odločili za Kena žogobrca, potem bi navdih našli pri zapeljivem Štajercu.«

Če je podeljevalce laskavih primerjav navdihnila sladkobna filmska zgodba o Barbie, ki menda ruši vse možne rekorde, pa je Omarja Naberja, enega najbolj poznanih slovenskih glasbenikov, kot so ga predstavili v Nedeljskem dnevniku, te dni ponovno navduševala zgodba povsem drugačnega filmskega žanra. Naber je namreč moral pobrskati po spominu in poiskati film, ki ga je najbolj navdušil. Kot je oznanil, je to misteriozni triler Zlovešči otok (Shutter Island), ki ga je tako prevzel, da si ga ogleda celo enkrat na leto. »Gre za težko psihološko zgodbo, ki pusti pečat. Vsak dialog, vsaka scena, interakcija. To je film, ki si ga pogledaš, ko si sam, si odpreš pivo, narediš večerjo in daš zvočnike na glas,« je razložil Naber.