Po njihovih rjavih uniformah, v katerih so po ulicah pretepali in ustrahovali politične nasprotnike, obenem pa izvajali druge agitatorsko-propagandne akcije, se je nacistov oprijel naziv rjavosrajčniki. Ernst Julius Günther Röhm je bil član stranke od leta 1919 in podobno kot Hitler je bil udeleženec prve svetovne vojne. Leta 1923 je bil prav tako soudeležen v pivniškem puču, ko so nacisti hoteli nasilno prevzeti oblast, a jim ni uspelo, Hitler pa je moral v zapor, kjer je napisal Moj boj. Röhm je drugo polovico dvajsetih let preživel v Boliviji, kjer je bil vojaški svetovalec, leta 1930 pa se je na izrecno Hitlerjevo željo vrnil v Nemčijo in leta 1931 vnovič prevzel enote SA, ki so tedaj štele skoraj milijon članov.
Obremenilna pisma
S tem, da so postajali vse močnejši, so bili nacisti tudi vse bolj na udaru svojih političnih nasprotnikov, in dve od njihovih šibkosti v tistih časih sta bila prav Röhm in SA. Niso bili samo nasilni in neotesani. Javno se je sklepalo tudi o Röhmovi istospolni usmerjenosti, kar je potenciral predvsem levičarski tisk, češ da so nacisti stranka, ki jo vodijo homoseksualci, čeravno je levica nasprotovala tako imenovanemu paragrafu 175, zakonski odredbi, v kateri je bila homoseksualnost v Nemčiji kriminalizirana.
Röhm obenem ni bil edina fronta. Tudi intimno življenje Adolfa Hitlerja je vzbujalo pozornost. Njegova partnerica je bila Geli Raubal, hči njegove polsestre, ki pa je jeseni 1931 v njunem stanovanju in z njegovo pištolo storila samomor. V seksualnem smislu javna podoba nacističnega vrha nikakor ni bila arijsko krepostna.
Za Röhma predvsem obremenilna so bila pisma, ki sta si jih pošiljala s Karlom-Güntherjem Heimsothom, zdravnikom in politikom, ki velja za pionirja uveljavljanja homoseksualnosti v nemški javnosti in obenem velikega nasprotnika paragrafa 175. Pisma, ki so bila mestoma nadvse intimne narave, je v časopisu objavil Helmuth Klotz, novinar, ki je bil na začetku prav tako član Delavske stranke, potem pa je prestopil na levo stran. Enako velja za Heimsotha.
Vzorčen primer
Obenem je Röhm postajal Hitlerju vse bolj nevaren in nadležen tudi politično. Kot prvoborec je bil javno prepoznaven in priljubljen, obenem pa je bil zaničljiv do vrha redne vojske in je odkrito dajal vedeti, da bi morala biti redna vojska podrejena SA. Spomladi leta 1934 je Hitler Röhma prisilil, da je podpisal dokument, s katerim se je SA podredila vojski. Prav tako sta Röhm in SA postajala nadležna Heinrichu Himmlerju, ki je svoj SS začenjal preoblikovati oziroma krepiti v večjo vojaško formacijo od sprva predvidene. Za nemalokoga je bil Röhm ovira in problematiko je veljalo rešiti.
Predpriprava na razplet je bila razširitev informacije, da naj bi Röhm od Francije prejel denar za organizacijo puča proti Hitlerju, nakar je v noči s 30. junija na 1. julij sledila noč dolgih nožev, kot se je pozneje poimenovalo pokol vrha SA v hotelu Hanselbauer v Bad Wiesseeju, ki so ga izvedli pripadniki SS. V njem je bilo po konservativnih ocenah ubitih 85 ljudi, čistka je potekala tudi po drugih delih Nemčije in skupaj naj bi bilo ubitih okoli 1000 ljudi. Röhma, ki ga je Hitler aretiral osebno v hotelski sobi, kjer je prebil noč z ljubimcem, so ustrelili 1. julija v zaporu. Z nočjo dolgih nožev je Hitler utrdil oblast, pokol vrha SA pa velja za vzorčen primer učinkovito izpeljane zarote.
