Človeško telo je neverjetno – je polno presenečenj in skrivnosti. Kljub temu, da nas sestavlja »zgolj« okoli 206 kosti, 29 organov, 650 mišic, milijarde živčnih celic, litri krvi in do dva kvadratna metra kože, nam je uspelo poleteti v vesolje in izumiti umetno inteligenco. Čudoviti dosežki. Toda redkeje se vprašamo sami o sebi, o vsakodnevnih življenjskih procesih, ki potekajo v telesu in o katerih redkeje razmišljamo. Tukaj je nekaj zanimivosti:
1. Zlato v krvnem obtoku
Morda res nismo vsi »zlati«, še manj narejeni iz zlata. Toda v našem krvnem obtoku v resnici kroži tudi kanček tega žlahtnega elementa. Poleg železa, bakra, cinka in drugih snovi najdemo v krvi približno 0,2 grama zlata, ki v telo pride večinoma s prehrano. Naj vas številka ne zavede – majhne količine kovin so običajne in večinoma ne povzročajo nobenih težav.
2. Koža nas varuje
Največji organ našega telesa je koža, ki meri približno 1,5 do dva kvadratna metra. Poleg te velikanske površine se ponaša tudi z antibakterijsko zaščitno plastjo, ki pomaga uničevati in odganjati bakterije. Brez te zaščite bi lahko čez noč dobesedno obležali v plesni. Prav ta »ščit« pomaga, da se naše telo lahko učinkovito brani pred zunanjimi mikroorganizmi in drugimi vplivi iz okolja. Ko torej govorimo o človeškem imunskem sistemu, je pomemben del tega že koža sama.
3. Neverjetna slina
Ste morda vedeli, da človeška slina vsebuje naravno protibolečinsko sredstvo, imenovano opiorfin? Po jakosti naj bi bil tri- do šestkrat močnejši od morfija, vendar brez nevarnosti, da bi postali odvisni ali da bi doživeli resne stranske učinke. Težava je le, da ga telo tvori v zelo majhnih, skoraj zanemarljivih količinah. Sicer je slina večinoma sestavljena iz vode, elektrolitov in sluzi ter ima pomembno vlogo pri prebavi in zaščiti zob.
4. Hitrost rasti nohtov
Zanimivost: nohti na roki, s katero pišemo, rastejo hitreje kot drugje. Zakaj? Ker roko več uporabljamo in je zato bolje prekrvavljena. Boljša prekrvavitev pomeni hitrejšo rast. Tako lahko nohti na roki zrastejo tudi do 1,2 milimetra na teden, medtem ko nohti na nogah rastejo počasneje – približno do enega milimetra na teden.
5. Nerodna rdečica
Ne glede na to, ali zardimo od sramu ali navdušenja, gre za odgovor našega avtonomnega živčevja. Ko se sprožijo določeni hormoni, se povečata srčni utrip in krvni tlak, kar povzroči razširitev krvnih žil. Posledica je značilen pordel obraz oziroma pordele ličnice. Toda manj je znano, da se ob nenadni dodatni prekrvavitvi lahko »zardevanje« pojavi tudi v želodcu in črevesju, saj so tudi tam številne arterije in kapilare.
6. Zobje v jajčnikih
Ena najbolj nenavadnih zanimivosti so tumorji, teratomi, ki jih včasih imenujejo tudi »čudežni tumorji«. Lahko se pojavijo v jajčnikih ali modih ter vsebujejo tkiva, ki obstajajo v drugih delih telesa – na primer zobje, lasje in koža. Znanstveniki menijo, da gre za nekakšno zablodelo razvojno pot zarodnih celic, ki se odcepijo v zgodnji fazi razvoja zarodka. Čeprav so teratomi redki, jih v medicini dobro poznajo in zahtevajo kirurško odstranitev.
7. Odmiranje krvnih telesc
V človeškem telesu je povprečno od štiri do šest litrov krvi. Vsako sekundo v našem krvnem obtoku odmre približno dva milijona krvnih telesc. Čeprav se sliši veliko, gre v resnici za približno pol mikrolitra krvi, kar pomeni le milijoninko litra. Ker se krvne celice ves čas obnavljajo, to za naš organizem ne predstavlja težave.
8. Milijonske kolonije
Na našem obrazu in telesu so nepregledne vojske nevidnih bitij – kolonije pršic. Te drobne pajkovce težko opazimo s prostim očesom, toda živijo v gubah kože in koreninah dlačic, vključno z obrvmi in trepalnicami. Prvič so jih odkrili leta 1841 v ušesnem kanalu, kmalu pa tudi na drugih delih telesa. Za večino ljudi te pršice niso škodljive, saj so del naravnega mikroekosistema kože.
9. Hitrost kihanja
Ko kihnemo, naše telo izvrže delce, ki nam dražijo nos. Presenetljivo je, da to lahko naredimo s hitrostjo do 160 km/h in v okolje izpljunemo delce celo do dveh metrov daleč. Zato ne preseneča, da je higiena kihanja (uporaba robčka ali kihanje v komolec) zelo pomembna za preprečevanje širjenja prehladov in drugih okužb.
10. Teža kože
Kot omenjeno, je koža naš največji organ, pa tudi eden najtežjih. Pri odraslem človeku lahko tehta od 3,5 do 10 kilogramov. Če prištejemo še maščobno tkivo, se te številke lahko povzpnejo tudi do 20 kilogramov. Kljub temu je koža bistvenega pomena za zaščito naših notranjih organov in ohranjanje telesa v ravnovesju.
*
Četudi ne moremo spreminjati barve kože kot kameleon ali vrteti glave kot sova, nas človeško telo vseeno nenehno preseneča s svojimi zmožnostmi in nenavadnimi lastnostmi. Ko vse deluje, kot mora, to jemljemo za samoumevno, v ozadju pa se vsako sekundo dogaja nepregledna množica reakcij, procesov in prilagoditev, zaradi katerih lahko živimo.
