Čemšeniška planina je zanimiv hrib v Zasavju. Če jo gledamo od Spodnje Savinjske doline, deluje zelo čokato in dominira nad okolico. Nič manj mogočno ne deluje, če jo gledamo s Trojan, kjer nam kaže svoje zahodno lice. Omenjeni »masiv«, kot mu lahko tudi rečemo, poteka v smeri zahod–vzhod vse od Trojan do vrhov in Partizanskega vrha. Najvišji med njenimi vrhovi je Črni vrh s 1204 metri, ki je (za Kumom) drugi najvišji vrh v Posavskem hribovju. Ker je skrit v gozdu, je mogoče malce manj zanimiv za pohodnike. Je pa prijeten za sprehod po vršnem slemenu na meji med gozdom in travnatimi južnimi pobočji, ki se strmo spuščajo proti naseljema Čemšenik in Jesenovo. Čemšeniška planina je s svojo lego in višino meja med Savinjsko dolino in Zasavjem, vendar jo na savinjski strani pogosto imenujejo Velika planina.
Zaradi svoje višine, odprtosti, lepega razgleda in zato, ker se do planinske postojanke na 1120 metrih ne morete pripeljati z avtom, je priljubljena izletniška točka. Mimogrede, prvo kočo so tu zgradili zagorski planinci leta 1936 in jo poimenovali Tinetova koča, po zaslužnem planincu Tinetu Čoparju, ki je leta 1932 na Čemšeniški planini postavil bivak, ki je bil med vojno požgan. Leta 1973 so odprli nov planinski dom, ki je posvečen dolgoletnemu predsedniku njihovega društva dr. Francu Golobu. Leta 1983 so domu dodali prizidek; zanimivo, kočo oskrbujejo s tovorno žičnico.
Razgled na Nanos in Julijske Alpe
Čemšeniška planina nam na vzhodu ponuja razgled na Javor in Partizanski vrh, Gore in Kopitnik. Na jugovzhodu se dviga Kum, v ozadju so Gorjanci s Trdinovim vrhom in Kočevskim rogom. Na jugu se dviga Zasavska Sveta gora, na jugozahodu se vidita Snežnik in Nanos, na zahodu pa je del Julijskih Alp. Če gremo pred planinsko postojanko po obronkih planine proti vzhodu in zavijemo levo po stezi, pridemo na drugo stran njenega masiva. Od tam se nam nudijo razgledi proti severu prek Savinjske doline na Dobrovlje, Goro Oljko in vse do Pohorja. Na severozahodu so Raduha, Menina planina, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in celo Julijske Alpe.
Planino izredno dopolni vrh Krvavica (909 metrov), kot nekakšen stražar. Strokovne razlage pravijo, da je Krvavica značilen in slikovit kilometer dolg ter pol kilometra širok čok trše kamnine triasnega apnenca, obdan z erozijsko manj odpornimi triasnimi dolomiti in tufnimi skrilavci na jugu ter krednimi glinastimi skrilavci. Na zahodni strani povezuje Krvavico s Čemšeniško planino 709 metrov visoko sedlo, na severni in vzhodni strani pa prepadajo z vrha od 50 do 150 metrov visoke stene. Pod vrhom Krvavice je vidna plast rdeče prepereline, ki je v ljudski domišljiji dala gori ime. Seveda so se v zvezi s tem ohranile različne bolj ali manj »krvave« legende.
Vzpon na Črni vrh
Za tokratno izhodišče smo si izbrali hotel na Prvinah. S Trojan se peljemo proti Zagorju. Po slabem kilometru se magistralna cesta prične spuščati, mi pa zavijemo levo skozi vas Šentgotard proti Čemšeniku. Za vasjo na naslednjem križišču spet zavijemo levo in se mimo lovskega doma zapeljemo do parkirišča pri hotelu na Prvinah.
Tu parkiramo in se podamo proti smučišču po dobrem kolovozu. Nato nas markirana pot vodi v gozd, ki se zložno vzpenja proti vzhodu. Široka steza nas pripelje do vršnega grebena, kjer se priključi pot iz Zagorja. Preostali del poti se sprehodimo do planinske postojanke z lepimi razgledi proti Kumu. Od koče do Črnega vrha bomo porabili še 15 minut, za celoten vzpon pa eno uro. Sestopimo po poti vzpona.
