Februar je v mnogih pogledih poseben mesec. Gre za najkrajši mesec v letu, ki ima 28 dni, vsako prestopno leto pa se podaljša na 29 dni. Zgodovinarji trdijo, da so za majhno število dni v februarju odgovorni Rimljani, ko je vsak cesar spreminjal koledar po svoji volji. Sprva januarja in februarja sploh ni bilo, ker so v starem Rimu zimo imeli za brezmesečno obdobje. Šest mesecev je trajalo po 30 dni, štirje meseci pa 31 dni. Februar je dobil ime po rimskem prazniku očiščenja – »febre«. Rimljani so namreč po starem koledarju leto začeli s 1. marcem in pred prihodom novega leta se je bilo treba obredno očistiti. Ob tem praznovanju so Rimljani očistili tudi svoja mesta.
Čeprav so Rimljani pred Julijem Cezarjem uvedli februar kot mesec posta in čiščenja, število dni v mesecih prvotno ni ustrezalo sedanjemu koledarju, dokler Julij Cezar leta 45 pred našim štetjem ni uvedel reda. Da bi sledil gibanju Zemlje okoli Sonca, je po vzoru Egipčanov uvedel 12 mesecev in spremenil število dni v mesecu. Sodo število dni je veljalo za nesrečno, zato so vsi ostali meseci imeli 31 in 29 dni. Toda po uvedbi koledarja v času Julija Cezarja se je leto raztegnilo na 365 dni, februar pa je imel še vedno 28 dni, ker je moral biti en mesec v letu krajši. Kmalu so ugotovili, da tudi 365 dni ni usklajenih z gibanjem Zemlje, zato so sklenili, da se vsako četrto leto februarju doda en dan, saj gibanje Zemlje okoli Sonca dejansko traja 365,25 dneva.
Svečan ali sečan
Izvirno slovensko ime za februar je svečan, saj naj bi bil to čas, ko so se povsod lesketale ledene sveče, v notranjosti pa so ljudje potrebovali dodatno svetlobo, zato so si v tem času domove razsvetljevali s svečami iz voska. A najprej naj ne bi bil svečan, temveč sečan, saj naj bi oznanjal čas, ko so naši predniki pozimi sekali drevje.Imena, ki so se poleg svečana in sečana včasih uporabljala za februar, so še svečenica, mali mesec, talnik, drugnik, svečnik. Včasih so bile zime precej daljše, bolj mrzle in s snegom obilnejše kot danes. Naši kraji so pravo naravno katastrofo doživeli med 13. in 15. februarjem 1952, ko je brez premora snežilo tri dni in je zapadlo največ snega od začetkov merjenj, to je sredi 19. stoletja. Med znanilce pomladi poleg intenzivnega ptičjega žvrgolenja spadajo zvončki, kronice, trobentice in mačice.
Vsak drugi torek v februarju, letos je to 11., več kot 180 držav z vsega sveta obeležuje dan varne rabe interneta. Enajsti februar je na pobudo papeža Janeza Pavla II. razglašen za svetovni dan bolnikov, Združeni narodi pa so ta dan razglasili za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Dvanajsti februar, ko se je rodil eden največjih naravoslovcev vseh časov Charles Darwin, praznujemo mednarodni Darwinov dan. Svetovni dan radia in Mednarodni dan epilepsije obeležujemo 13. februarja, 14. februarja je valentinovo, praznik ljubezni in zaljubljencev. Naslednji dan, 15. februar, je razglašen za mednarodni dan otrok z malignimi boleznimi, 20. februar je svetovni dan socialne pravičnosti, 21. februar pa mednarodni dan maternega jezika.
Vsako zadnjo sredo v februarju obeležujemo dan rožnatih majic, dan boja proti vrstniškemu nasilju. Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči, in sicer nastopi 47 dni pred največjim krščanskim praznikom. Čeprav se čas norčij, ko naj bi bilo dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, tudi smešenje oblasti, največkrat dogaja februarja, bo pustna sobota letos prvega, pustni torek pa četrtega marca.