Zaradi naše geografske lege in kulturnih značilnosti imamo v mislih nekako vcepljeno, da je na jugu topleje. No, ko pridemo do skrajnega juga, ta zgodba ne drži več. Povprečna letna temperatura na severnem tečaja znaša minus 40 stopinj Celzija pozimi in prijetnih nič stopinj poleti, medtem ko je na južnem tečaju povprečna zimska temperatura minus 60 stopinj Celzija pozimi in minus 28,2 stopinje Celzija poleti.
Najnižja temperatura, ki je bila kdajkoli izmerjena na Zemlji, je bila prav tako zabeležena na Antarktiki. Pri ruski raziskovalni postaji Vostok so 21. julija 1983 izmerili kar minus 89,2 stopinje Celzija. Leta 2013 so sateliti na Antarktiki izmerili celo nepredstavljivih minus 128,9 stopinj Celzija, a ta meritev ni uradna, saj ni bila izmerjena neposredno na lokaciji. Arktični rekord, ki so ga izmerili na Grenlandiji, je v primerjavi z južnim mrazom veliko bolj »udobnih« minus 69,6 stopinje.
Od kod razkorak med temperaturami obeh tečajev?
Oba tečaja sta hladna, sonce pa na nobenem od njiju ne vzide več kot 23,5 stopinje nad horizont. Oba sta prav tako šest mesecev v temi. Tudi ko se sonce prikaže, se njegova svetloba odbija od ogromnih belih, z ledom prekritih površin, nad katerimi zrak ostaja pretežno enako hladen. Kljub temu je južni pol občutno hladnejši. Za to obstajajo enostavni geografski razlogi.
Severni tečaj leži v oceanu, medtem ko je južni na celini. Ker se voda hladi in segreva počasneje kot kopno, so temperaturna nihanja na severu manjša. Poleg tega ima območje okoli južnega tečaja neprimerljivo več ledu kot Arktika okoli severnega tečaja. Na Antarktiki se namreč nahaja kar 90 odstotkov vsega ledu na Zemlji, hkrati pa se zaradi podnebnih sprememb tali počasneje.
Severni pol leži le nekaj metrov nad morsko gladino, odvisno od premikov ledu, ki plava po Arktičnem oceanu. Nasprotno je južni tečaj kar 2835 metrov nad morsko višino. Antarktika je celo najvišja celina, kar gre v veliki meri pripisati več kilometrov debeli ledeni plasti. Ob tem pa jo pestijo tudi orkanski vetrovi s hitrostjo več kot 320 kilometrov na uro po Beaufortovi lestvici.
Veter sicer piha tudi okoli severnega tečaja, a ni tako močan. Kopno okoli Arktike upočasni vetrove in včasih celo prepusti kakšen toplejši sunek, ki se pomeša s polarnim zrakom. To se na južnem tečaju ne dogaja.
