Anthony Bourdain je veljal za punkerja med kuharji. Poslušal je Ramonese, Clashe in Iggyja Popa, se navduševal nad stripi, oboževal literaturo, še sploh generacijo beatniških pisateljev, kot sta bila Jack Kerouac in Allen Ginsberg, sovražil je pretvarjanje in cenil iskrenost. Bil je neizprosen do zvezdniških kuharjev, ki so po njegovem mnenju izgubili stik z realnostjo, in je raje poveličeval ulične kuharje, ki so po njegovem mnenju kuhali najbolj iskrene jedi, pa naj so bili to vietnamski pho, mehiški takosi, kitajski rezanci, srbski čevapčiči ali libanonski humus.
V času, ko so televizijske kuharske oddaje postale marketinško nadzorovana industrija, je Bourdain s svojimi popotniškimi oddajami predstavljal surov in iskren ter včasih tudi neprijeten del gastronomije. Kot je največkrat poudarjal, ni bil nikdar lačen hrane, ampak sveta, ki ga je začel spoznavati, potem ko se je rodil 25. junija 1956 v New Yorku. Družina je živela na Manhattnu, njegov oče Pierre je bil najprej prodajalec fotoaparatov v neki trgovini v mestu, kasneje pa eden izmed vodilnih delavcev glasbene založbe Columbia Records, mati Gladys pa urednica pri časopisu The New York Times.
Vrata v nove svetove
Oče je bil katoličan francoskega rodu, mati pa Judinja. O svojem poreklu je kasneje izjavil, da čeprav po judovskem verskem pravu velja za Juda, nikoli ni bil v sinagogi. Družina, v kateri je bil poleg staršev še brat Christopher, je veliko potovala in prav na enem izmed počitniških potovanj je mali Anthony doživel razsvetljenje v gastronomskem smislu, ko je pokusil svojo prvo ostrigo iz ribiškega čolna, in kasneje ta dogodek opisal, da je v tistem trenutku spoznal, »da hrana ni le gorivo, ampak vrata v nove svetove«, kot se je izrazil. Po srednji šoli se je vpisal na zasebno newyorško univerzo Vassar, a ga je bolj kot študij zanimalo delo v restavracijah, zato se je vpisal na Culinary Institute of America (CIA), kjer je diplomiral leta 1978 in se takoj začel kaliti v mnogih restavracijah, nazadnje pa konec devetdesetih postal glavni kuhar v francoski restavraciji Brasserie Les Halles na Manhattnu, kjer je delal več kot desetletje. Prav v času, ko je vodil ustroj manhattanskega francoskega kulinaričnega ozemlja, ga je prvič spoznala javnost.
Leta 1999, ko je delal kot glavni kuhar v restavraciji Brasserie Les Halles, je v The New Yorkerju izšel članek Don't Eat Before Reading This, oziroma Ne jejte, preden ne preberete tega, ki je zamajal predstave o omikanem svetu najprestižnejših restavracij. Napisal ga je Anthony Bourdain, povsem neznan kuhar iz New Yorka, v ostrem, realističnem jeziku pa je opisoval razmere, ki vladajo za kuhinjsko zaveso, te pa niso nič kaj prijetne. Kuharje je opisoval kot trdožive, pogosto zlorabljene, utrujene delavce, ki ob cigaretah, alkoholu in pogosto tudi drogah delajo v kaosu, vročini in psovkah, vmes pa je jedcem podal še kakšen nasvet, kot je na primer ta, da se rib v restavracijah nikdar ne naroča ob nedeljah, ker so še od petka. The New Yorker je prejel tisoče odzivov na njegov članek in Bourdain je čez noč postal slaven, založniki pa so mu nemudoma ponudili pogodbo za knjigo, čeprav je prej spisal že dve, obe pa sta bili precej slabo sprejeti in prodajani.
No, knjiga, ki jo je izdal leta 2000, naslovil pa Kitchen Confidential oziroma Kuhinja: strogo zaupno: prigode iz kulinaričnega podzemlja, kot se je glasil njen prevod v slovenščini, je nemudoma postala globalna senzacija, v njej pa je popolnoma razblinil idealizirano podobo kuharjev, ki so jih takrat prikazovali na televiziji, in razkril mračno plat te industrije: utrujenost, droge, alkohol, rivalstvo, brutalni urniki in pa predvsem neverjetna strast do kuhanja. Med drugim je opisoval, kako so bili sam in njegovi prijatelji pogosto zadeti v kuhinji in da so pomočnike pošiljali po vse vrste drog, ki so jih potrebovali, da preživijo peklenski tempo, ki je vladal onkraj miz, za katerimi so sedeli gosti.
Potovanje po svetu
Po velikem uspehu knjige je kuhal, pisal in hodil po svetu. Praktično ni bilo pomembne revije na svetu, v kateri se ne bi pojavil kakšen Bourdainov članek na takšno in drugačno temo, povezano z gastronomijo, knjige je izdajal po tekočem traku, vmes pa seveda neumorno snemal dokumentarne prigode o tem, kaj se meče v lonce po svetu. Po veličastnem uspehu knjige so ga seveda za rokav začeli cukati še televizijski producenti, tako da je leta 2002 in 2003 posnel dve sezoni serije The Cook's Tour (Kuharjeva turneja) za korporacijo Food Network. Bolj kot s to kuharsko serijo, v kateri sicer ni veliko kuhal, zato pa je pripovedoval zgodbe o hrani in ljudeh, je zaslovel s potovalno-kulinarično serijo No Reservation (Brez rezervacij), ki jo je sedem let snemal za Travel Channel in se vmes, leta 2012, priklonil še stripu, žanru, ki ga je oboževal, ter svetu predstavil svoj stripovski izdelek Get Jiro!, satirično zgodbo o svetu, v katerem kuharji vladajo planetu in z noži ohranjajo kulinarični red.
Za serijo Brez rezervacij je leta 2007 dobil nagrado emmy za reportažni zapis iz Bejruta, kjer je ekipa snemala eno izmed epizod ravno v času, ko je nepričakovano izbruhnil še eden izmed libanonsko-izraelskih vojaških konfliktov, snemali pa so tudi blizu območij, kjer so se dogajali spopadi, zato so Bourdaina in njegovo televizijsko izbrano vrsto skupaj z drugimi ameriškimi državljani iz Libanona evakuirali ameriški marinci. Leta 2013 je presedlal na CNN, kjer je snemal serijo Parts Unknown (Neznani deli) in v zgodbe o hrani vpeljal še družbeno kritiko in politiko, koncept svojega dela pa je za The New Yorker leta 2017 opisal z besedami: »Potujem po svetu, jem veliko sranja in v bistvu počnem, kar hočem.« Na enem izmed teh potovanj se mu je v Vietnamu leta 2016 pridružil takrat aktualni ameriški predsednik Barack Obama, s katerim sta skupaj za vegasto mizo in na plastičnih stolih srebala pivo, se mastila z bun čajem, vietnamskimi mesnimi kroglicami iz svinjine z riževimi rezanci in klepetala o vsakdanjih rečeh, nostalgiji in jedeh iz njune mladosti. Oddaja je bila sicer posneta v času mandata, predvajana pa, ko je v Beli hiši že kraljeval njegov naslednik Donald Trump. Je pa Bourdain je v intervjuju za Rolling Stone po epizodi dejal, da je bil to »eden najbolj ponosnih trenutkov, kar sem jih doživel«.
Nož za 231.250 dolarjev
Od leta 2015 do 2017 je poleg potovanj za CNN vodil še Raw Craft, serijo kratkih videoposnetkov, objavljenih na youtubu. Nanizanka je spremljala Bourdaina, ko je obiskoval različne obrtnike, ki ročno izdelujejo najrazličnejše predmete, vključno z železnimi ponvami, oblekami, saksofoni in kuhinjskimi noži, serijo pa je produkcijsko podprlo škotsko podjetje William Grant & Sons za promocijo svoje destilarne Balvenie, v kateri varijo in v sodih krepijo viskije. Vmes je seveda pisal ne samo o kuhariji, temveč tudi leposlovna dela. Privatno življenje je imel prav tako pestro kot poklicno. Leta 2007 se je po dolgih letih zakona ločil od svoje prve soproge Nancy Putkoski in se dva tedna kasneje poročil z Ottavio Busia, kasnejšo borko mešanih borilnih veščin, s katero je nekaj dni po poroki dobil hčer Ariane. A tudi ta zakon ni zdržal dolgo, ločila sta leta 2016. Bourdain se je zaradi razbitih zakonov kesal tudi javno, kot glavni razlog za neujemanje z družinskim življenjem pa izpostavljal snemanje televizijskih oddaj, zaradi katerih je bil odsoten od doma 250 dni na leto. Nasploh se je v intervjujih rad poigraval z iskrenostjo in se razgaljal pred javnostjo tudi o svojem nenehnem boju z odvisnostjo od drog in drugih povsem osebnih stvareh. Po ločitvi je med snemanjem rimske epizode serije Neznani deli spoznal italijansko igralko Asio Argento, v katero se je neizmerno zaljubil in jo tudi fanatično podpiral v sklopu gibanja Mee too, predvsem pa v njenem boju proti filmskemu producentu Harveyju Weinsteinu.
Svoje življenje je končal ravno med snemanjem ene izmed televizijskih oddaj, leta 2018 so ga našli mrtvega v njegovi sobi v hotelu Le Chambard v Kaysersbergu blizu Colmarja v Alzaciji. Avgusta istega leta je CNN napovedal zadnjo, posmrtno sezono Neznanih delov, epizode pa so bile dokončane z dodatnimi intervjuji gostov iz celotne sezone, vključno z dvema retrospektivnima epizodama, ki sta bili poklon seriji in Bourdainovi zapuščini. Oktobra 2019 je bila na dražbi prodana zbirka Bourdainovih osebnih predmetov, s čimer je bilo zbranih 1,8 milijona dolarjev, njegov osebni, po meri izdelan nož je bil prodan za najvišjo ceno, rekordnih 231.250 dolarjev.
