Na razstavi Splash! A Century of Swimming, ki bo v Muzeju oblikovanja v Londonu odprta vse do sredine avgusta, se obiskovalec potopi v strast do plavanja, tokrat skozi oči oblikovalca. Razstava se osredotoča na to obliko telesne dejavnosti v zadnjem stoletju ter je razdeljena na tri tematske sklope: plavanje v bazenu, na kopališču in v naravi, pri čemer je vsak del zasnovan tako, da posnema enega od teh treh različnih prostorov za plavanje in nakaže, kako kreacije kopalk odsevajo naš odnos do plavanja, tako v vodi kot zunaj nje. Seznanimo se lahko z različnimi temami, denimo materiali in izdelavo kopalk, razvojem kopalk kot modnega predmeta, kopanjem na prostem, tako v naravi kot kopališčih, ter arhitekturo, ki omogoča dostop do tega.
Izbira kopalk od nekdaj modna muha
Zgodba na razstavi se začne z razmahom plavalne kulture v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja kot odgovor na viktorijansko naklonjenost kopanju, ki je prineslo nov slog kopalk. Avtorji postavitve so velik poudarek namenili tudi Penzance's Jubilee Pool, ki je še danes največji bazen z morsko vodo v Združenem kraljestvu. Da pojasnimo: načrt za gradnjo kopališča v okraju Penzance je postal nekakšno politično vprašanje, saj so ga lokalni svetniki razumeli kot izbiro med gradnjo bazena na eni strani in izboljšanjem oskrbe mesta z vodo na drugi. Zunanje kopališče je bilo po načrtih lokalnega inženirja Franka Lathama zasnovano med letoma 1931 in 1934. Njegov dizajn so najpogosteje opisovali kot »art deco«, zgrajen naj bi bil »v secesijskem slogu« in »kubistično navdihnjen«, oblika pa spominja na galeba v letu. Kopališče so odprli 31. maja 1935 kot del praznovanja srebrnega jubileja kralja Jurija V., do avgusta istega leta pa je bazen obiskalo skoraj 60.000 ljudi, kar je takrat v blagajno prineslo 700 funtov zaslužka.
Osvetlitev zgodbe o omenjenem kopališču pa ni edina zanimivost, predstavljena na razstavi. Med približno 200 predmeti si lahko ogledamo tudi enega najzgodnejših ohranjenih primerkov bikinija, zlato kolajno plavalke Lucy Morton z olimpijskih iger v Parizu leta 1924 (Mortonova je bila prva Britanka, ki je osvojila naslov olimpijske prvakinje v plavanju med posameznicami) in izbor privlačnih moških kopalk proizvajalca Speedo iz 80. let prejšnjega stoletja. Med drugim je razstavljen revolucionarni model večplastnih superkopalk LZR racer, ki so ga označili za tako imenovani tehnični doping. Dokazano je namreč bilo, da so profesionalni plavalci s to opremo dosegali občutno boljše čase in postavili več svetovnih rekordov, zaradi česar so uporabo teh kopalk na tekmovanjih pozneje prepovedali. Na ogled je tudi podroben arhitekturni model centra vodnih športov za olimpijske igre v Londonu leta 2012, ki ga je zasnovala znamenita arhitektka Zaha Hadid.
Kopalke odkupil nemški muzej
Vrhunec razstave pa so zagotovo rdeče enodelne kopalke, ki jih je Pamela Anderson nosila v vlogi reševalke C. J. Parker v ameriški televizijski seriji Obalna straža (Baywatch). Igralka je v 90. letih zaslovela prav z vlogo v omenjeni nanizanki, najbolj znan pa je prizor, ko v počasnem posnetku s soigralci tečejo po plaži v Malibuju. V izjavi za revijo Vogue je leta 2023 dejala: »Včasih sem jih oblekla in skočila pod prho, potem pa na zabavah tekala okoli in skušala rešiti prijatelje. Občasno jih še oblečem za zabavo in še vedno so mi prav.« Rdeče enodelne kopalke so bile do predlani v lasti njenega soigralca Davida Hasselhoffa, nato pa jih je od njega odkupil nemški muzej BikiniART, ki jih za predstavitev na razstavi tudi posodi. Kuratorka razstave je britanska oblikovalka in modna zgodovinarka Amber Butchart.
