Tako bo tudi v primeru Judas Priest, angleških metal prvakov, katerih puljski nastop se obeta 25. avgusta, kar bo torek, nakar bodo v petek, 28. avgusta, nastopili tudi v Beogradu. Kar ni zanemarljiva opcija. Ne samo zaradi ugodnejšega termina, ampak tudi zaradi srbskega metalskega občinstva, ki je preverjeno zvesto in sposobno dobre atmosfere. Sploh ker na Ušču, kot se prireditveni prostor imenuje, letos tamkaj niso priredili Beer Festa in bo to eden največjih dogodkov sezone.
Birmingham rojstno mesto metala
Predstavimo torej ansambel, ki se mu kot najbolj posveten prispevek k zgodovini pop glasbe pripisuje uvedbo netov oziroma njih popularizacijo predvsem znotraj heavymetalske mode, kot tudi onkraj nje. Tako kot Black Sabbath, ki veljajo za utemeljitelje heavy metal žanra, tudi Judas Priest, ki so si ime vzeli po skladbi Boba Dylana, prihajajo iz Birminghama, mesta iz osrednje Anglije, ki velja za zibelko industrijske revolucije in je bil že leta 1791 oklican za prvo industrijsko mesto na svetu. Metal se torej ni rodil na podeželju, ampak v industrijskem središču, v katerem je bilo število prijavljenih industrijskih patentov trikrat večje kot kjer koli drugje. In čeravno so iz Birminghama tudi zasedbe, kot so Spencer Davis Group, Electric Light Orchestra, Moody Blues, Duran Duran, UB 40, Dexy's Midnight Runners in GBH, je osnovna identifikacija mesta metalska. Poleg Black Sabbath in Judas Priest iz Birminghama izhajajo tudi Napalm Death.
Judas Priest po letu ustanovitve 1969 spadajo v generacijo Sabbathov, le da njihov uspeh ni bil tako bliskovit in sprožen že s prvo ploščo. Ne nazadnje se jim je Rob Halford, izumitelj falzeto metalskega petja, kot oklicani bog metala pridružil šele leta 1973, ko je osnovna zasedba že razpadla in sta ostala samo kitarist Glenn Tipton in bas kitarist Ian Hill. Slednji je bil tisti, ki je v skupino pripeljal Halforda, saj je hodil z njegovo sestro, ki mu je povedala za svojega brata pevca. Ta je tedaj amatersko igral v skupini Hiroshima, deloval tudi v lokalnem gledališču oziroma se preživljal kot vodja trgovine z moškimi oblačili, nekaj časa tudi kot prodajalec v trgovini s spolnimi pripomočki. Tudi tam je dobil navdih za to, da se je leta 1978 oziroma ob izidu petega albuma Killing Machine pojavil v motorističnem usnju z neti in motoristično (policijsko) kapo.
Gejevska moda za homofobe
Do tedaj je bila pojavnost Judas Priest zgolj posthipijevsko neposebna. Z uvedbo usnja in netov je Halford bistveno določil metalski način oblačenja. Taka oprava, pa naj je šlo zgolj za zapestnico ali pas, je postala osnovni metalski pojavni znak, pri čemer dolgo nihče ali pač večina ni pomislila, da je Halford modo prevzel iz gejevskih klubov, ki jih je obiskoval. In ko je leta 1998 javno oznanil svojo homoseksualno spolno usmerjenost, je bilo to za marsikoga šokantno, saj sta za metal skupnost prej značilna mačizem in homofobija kot toleriranje drugačnih spolnih praks. Po drugi strani se je Halford po priznanju uspešno izogibal temu, da bi postal tako imenovana gejevska ikona, tako ali tako pa je imel do tedaj že utrjeno mesto prvega metalskega grla vseh časov.
Na vseh albumih Judas Priest, vključno s prvim Rocka Rolla iz leta 1974, je pel Halford, a kot rečeno, uspeh Duhovnikov ni bil bliskovit. Njihovi prvi albumi jim niso zagotovili profesionalnega statusa.
Metal kot antipod punku
Druga polovica sedemdesetih let je v Angliji minevala v znaku punk rocka in stare hard rock zasedbe, ki se jih šteje v prvi val britanskega metala, z Deep Purple, Led Zeppelin in Black Sabbath na čelu, so stagnirale. Vzporedno je rasel novi val angleškega metala, katerega predstavniki so bili Saxon, Def Leppard, Iron Maiden, Venom, Samson … Te skupine so po punku povzele »naredi sam« princip delovanja, kar je pomenilo kroženja kaset, ki so se izmenjevale po pošti, delovanje zunaj interesa velikih založb ter osrednjega glasbenega tiska, radijskih postaj in televizij.
Šlo je za mladino, ki je odraščala v razmerah gospodarske recesije, ki je nastopila po naftni krizi leta 1973, po kateri so se tradicionalna industrijska središča začela prestrukturirati, in prišlo je do hude brezposelnosti. Odgovora sta bila dva. Punk je o tem spregovoril neposredno, medtem ko se je metal zatekel v virtuozno muziciranje, mistiko, bogove in fantastiko. Vendar je novi angleški metal od punka poleg načina delovanja pobral tudi hitrost in agresijo, zgleden primer združitve obojega pa predstavljajo Motörhead.
Potem se zgodi leto 1980
Judas Priest so bili generacijsko nekje med prvim valom in mladimi silami metala. Z vsakim albumom so bili boljši in v razvijajočih se novometalskih krogih vse pomembnejši. Van Halen, ki so, kar zadeva metalsko modo, prispevali elastične pajkice, so v svoji zgodnji fazi, preden so postali megauspešni, v svojem repertoarju na primer imeli njihovo skladbo Victim of Changes z druge plošče Sad Wings of Destiny iz leta 1976. Ta je bila ob tistem času komercialno prav tako neuspešna kot prva, danes pa velja za prelomno v podajanju metal glasbe. Pomeni točko, v kateri je Halford naredil korak onkraj zapuščine svojega osnovnega pevskega vzornika Roberta Planta iz Led Zeppelin. Podobno velja za tretjo ploščo Stained Class, ki gledano za nazaj velja za eno temeljnih del heavy metala, pomembna pa je predvsem za razvoj podžanra speed metal, pri katerem skladba Exciter velja za pionirski prispevek.
Proti koncu sedemdesetih let se je neometalska scena začela prebijati v osrednje tokove glasbenega posla. In potem se je zgodilo leto 1980, ki za novo britansko metal sceno velja za zmagovito, saj so se s prvencem pojavili Iron Maiden, Motörhead so izdali album Ace of Spades, AC/DC album Back in Black in Judas Priest so izšli z albumom British Steel, na katerem je med drugim skladba Breaking The Law. Istega leta je začel delovati tudi festival Monsters of Rock v Doningtonu. Metal je postal obče moden, Judas Priest pa od tedaj naprej njegovi vrhovni pridigarji.
