Martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, je eden najbolj priljubljenih jesenskih praznikov v Sloveniji. Po ljudskem izročilu se takrat mošt spremeni v vino, zato god svetega Martina označuje konec opravil v vinogradu in začetek obdobja veselja, druženja in kulinaričnih užitkov. Martinovanje ima v Sloveniji bogato tradicijo – od štajerskih vinskih goric do vipavskih dolin in goriških gričev – povsod prirejajo veselice, blagoslove vina in tradicionalne pojedine, ki povezujejo ljudi ob dobri hrani in pijači.
Na martinovi mizi ne sme manjkati gos, pogosto pečena z jabolki ali kostanjem, ki simbolizira obilje in hvaležnost za pridelek. Ob njej postrežejo rdeče zelje ali dušeno rdečo peso ter mlince ali kruhove cmoke. V nekaterih krajih gos zamenjajo z raco ali puranom, a bistvo ostaja enako – to je praznik domačnosti in bogastva okusov. K martinovi pojedini se prileže tudi kozarec mladega vina, ki ga po starih običajih blagoslovijo v cerkvah in nato s ponosom okušajo vinogradniki.
Sladkosnedi se martinovega veselijo tudi zaradi tradicionalnih sladic, kot so pečene jabolčne ali hruškove pite, potice in moštni krapki. Vse to spremljajo sproščeno razpoloženje, pesem in zahvala naravi za njen dar. Martinovo tako ni le praznik vina, temveč tudi praznik slovenske kulinarične dediščine, ki vsako leto poveže družino in prijatelje ob bogato obloženi jesenski mizi.
