Na vprašanje, kateri dan je 14. februar, bi velika večina verjetno izstrelila: valentinovo, dan zaljubljencev. To drži, a obenem danes obeležujemo tudi komercialno manj prepoznaven mednarodni dan zimskega kolesarjenja. Med Slovenkami in Slovenci – ki so v zadnjih letih vse bolj navdušeni kolesarji, čeprav večinoma v toplejših mesecih – ta dan sicer še ni dosegel večje prepoznavnosti. Velja pa takoj dodati, da mednarodnega dne zimskega kolesarjenja ne obeležujemo vsako leto 14. februarja, temveč vsak drugi petek v februarju – letos je zgolj naključje, da sovpada z dnem zaljubljencev. 

Cilj mednarodnega dne je spodbujanje kolesarjenja tudi v hladnejšem delu leta. Ob tem na Agenciji za varnost prometa (AVP) opozarjajo na izzive zimskega kolesarjenja, zato je ključno poskrbeti za vidnost in varnost: zimske temperature namreč vplivajo na oprijem pnevmatik (tudi na suhi podlagi), dodatno pa vidljivost zmanjšujejo megla, nizka oblačnost, kratki dnevi in pogoste padavine.

Od opreme do oblačil: kako varno kolesariti pozimi?

V zimskih mesecih naj kolesarji nosijo odsevna oblačila in poskrbijo za delujoče luči, redno vzdržujejo kolo (z dodatno pozornostjo zavoram in pnevmatikam) ter zmanjšajo tlak v pnevmatikah za boljši oprijem na spolzkih površinah.

Zimske razmere pogosto prinašajo dodatne nevarnosti, kot so neočiščene poti, ostanke snega, sveže udarne jame, pa tudi ostanke posipa (peska), kar lahko poveča tveganje za zdrs in padec kolesarjev. Zato naj bodo vozniki avtomobilov pri prehitevanju kolesarjev še posebej previdni in jim pustijo dovolj prostora. K varni vožnji sodijo tudi ustrezne rokavice. Priporočljive so zimske kolesarske rokavice z nedrsnim materialom na notranji strani, ki omogočajo dober oprijem krmila in učinkovito zaviranje. Pomembna sta tudi primerna obutev in oblačila – čevlji naj bodo nedrseči in, če je le mogoče, nepremočljivi. 

Začetki

Pobuda za Zimsko kolesarsko zvezo (Winter Cycling Federation) se je rodila leta 2013 v Kanadi in na Finskem, kjer so želeli spodbuditi ljudi, da tudi pozimi uporabljajo kolo kot prevozno sredstvo. Že leta 1956 pa je ameriška kolesarska zveza (League of American Bicyclists) organizirala prvi Dan kolesarjenja na delo.

V Sloveniji uporablja čelado skoraj polovica kolesarjev

Na agenciji poudarjajo, da je uporaba homologirane varnostne čelade ustrezne velikosti pomembna v vsakem letnem času, pozimi pa jo lahko kombiniramo z ustrezno podkapo.

Glede uporabe čelade je zanimive rezultate pokazala nedavna raziskava Trendline, ki jo je sofinancirala EU in je zajela 29 držav članic ter štiri države opazovalke: v Sloveniji čelado nosi skoraj polovica kolesarjev (47 odstotkov), pri čemer so uporabniki e-koles bolj dosledni, saj med njimi čelado nosi že 68 odstotkov kolesarjev

Precej boljši so rezultati uporabe čelade med tednom in na cestah izven naselja, saj čelado uporablja kar 97 odstotkov kolesarjev. Na agenciji visok odstotek pripisujejo  kolesarjem športnikom in rekreativcem, ki so uporabi čelade bistveno bolj naklonjeni kot tisti, ki uporabljajo kolo zgolj za prevoz. Slednji so namreč nošenju čelade med kolesarjenjem precej manj naklonjeni in znaša odstotek tistih, ki uporabljajo čelado med kolesarjenjem po urbanih naseljih komaj 38- odstoten.

Kljub številnim prednostim kolesarjenja velja upoštevati tudi vremenske razmere. Ob snežnih padavinah in izjemno nizkih temperaturah, ki predstavljajo povečano varnostno tveganje, je zato najbolje kolo pustiti doma.

Priporočamo