V Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni.
***
Pozdravljeni, ta rastlina se nam je močno namnožila na njivi. Kako se je rešimo? Marija, po elektronski pošti
Odgovor: Rastlina na fotografiji, ki ste nam jo poslali, je navadni tolščak (Portulaca oleracea) oziroma portulak, kot ga tudi imenujemo pri nas. Na naših vrtovih velja za nadležen plevel, saj se hitro razraste, se razpreda med gredicami in zaduši mlade sadike. Vendar navadni tolščak ni le trdovraten plevel, temveč tudi izjemno hranljiva in zdravilna rastlina. Mnogi ga še danes uživajo kot poletno zelenjavo, ponekod pa velja celo za superživilo. Tolščak prepoznamo po mesnatih listih, ki so sočni, ovalni in nameščeni nasprotno ali v šopih po steblih, ki so gladka ter nekoliko bleščeča in se pogosto plazijo po tleh. Stebla so tudi rdečkasto obarvana.
Rastlina cveti od junija do septembra z drobnimi rumenimi cvetovi, ki se odpirajo le ob sončnih dopoldnevih. V njih se razvijejo tudi drobna črna semena, ki jih veter, voda ali človek hitro raznesejo naokoli. Semena lahko ostanejo kaljiva v tleh več let. Tolščak uspeva predvsem poleti, ko je vroče in suho. Medtem ko druge rastline v pripeki venejo, tolščak zadrži vlago v svojih mesnatih listih in steblih ter zelo lepo raste. Sicer najbolje raste na lahkih, peščenih in dobro pognojenih tleh.
Čeprav je v naših krajih večinoma zapostavljen in velja za plevel, je tolščak v sredozemskih državah, na Bližnjem vzhodu in v Aziji cenjena užitna rastlina. Mladi poganjki in listi so bogati z vitaminom C, magnezijem in kalcijem. Okus je rahlo kiselkast, osvežilen in spominja na špinačo ali blitvo. Uporabimo ga lahko svežega v solatah s paradižnikom, kumarami ali sirom, kuhanega kot zelenjavno prilogo ali kot dodatek k omakam in juham. Ker vsebuje veliko sluzi, lahko z njim tudi zgostimo jedi. V Grčiji in Turčiji ga vlagajo v kis, v Iranu pa pripravljajo jedi, podobne našemu dušenemu kislemu zelju. V ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali tudi za zniževanje visoke temperature, pomirjanje vnetij in blaženje pikov žuželk.
Kjer pa si tolščaka ne želimo in predvidevam, da je tako tudi v vašem primeru, ga moramo odstranjevati sproti, torej še preden zacveti in semeni. Glavni način razmnoževanja je namreč s semeni, ki so lahko kaljiva več let. Torej tudi če rastline sproti odstranjujemo, nam lahko kali še več let, vse dokler so semena v tleh. Ker se zlahka razmnožuje, tudi z odrezanimi deli poganjkov, rastlin ne smemo metati na kompost, dokler se povsem ne posušijo. Najučinkovitejše preprečevanje njegove rasti je zastiranje tal z debelo plastjo slame, pokošene trave ali agrotekstilom, saj semena potrebujejo svetlobo za kalitev, rastlina pa za nemoteno rast. Pomaga tudi redno okopavanje oziroma pletje. Okopavamo ga le v suhem vremenu, saj vlažna tla omogočajo, da se odrezani poganjki znova ukoreninijo, zato je bolje, če ob pletju tolščak z vrta kar takoj odstranimo.
