Unescov biosferni rezervat Salzburški Lungau in koroški Nockberge je veličastna pokrajina salzburškega Lungaua pod posebno zaščito. To zagotavlja, da lahko gostje še naprej uživajo v neprimerljivi počitniški izkušnji: v gorah, fantastično lepih gorskih jezerih ter tradicionalnih običajih in ustvarjalnih ljudeh, ki nikoli niso pozabili svojih korenin. »Tih, a hkrati živahen, tradicionalen in osvežujoče družaben,« nam je Lungau predstavil Leo Löcker, ki je pred leti skupaj z ženo Tino prevzel družinski hotel Löckerwirt v Sankt Margarethnu. »Še vedno so v hotelu močno prisotni moji starši. Mama v kuhinji, oče pa poskrbi za kmetijo,« je povedal sogovornik. Hotel se ponaša z odlično kulinariko, ki temelji predvsem na domačih pridelkih, imajo tudi svojo marmelado in mesnine.
Česar na ogromnem vrtu za modernim hlevom ne morejo pridelati sami, kupijo od sosedov. »Jeseni, ko je čas za lov, imamo veliko gostov, ki prihajajo k nam tudi zaradi divjačine. Oba z očetom sva člana lovske družine. Imamo pa tudi soseda, ki nas v sezoni jesenskih plodov zalaga z gobami.«
Sproščen sprehod okoli jezera
Sicer pa hotel ponuja vse, kar človek potrebuje za popoln odklop – udobje sobe in velnesa ter možnost, da družino ali par na počitnicah spremlja pes. Hotel, ki se ponaša z letnico 1681, ima pestro zgodovino. Poleg tega, da je bila pred nekaj stoletji v hiši banka, so v času druge svetovne vojne v prostoru, kjer je ločeni del restavracije, Nemci imeli svoj štab. »Iz tistega obdobja smo ohranili samo v črno barvo pobarvani strop,« je pojasnil mladi lastnik hotela, ki bi se odlično znašel tudi v vlogi turističnega vodnika. Čeprav največ gostov prihaja ravno v zimskem času, so poleti navdušeni tudi nad naravo v okolici. »V planinah imamo ogromno jezer, le dobrih 15 minut vožnje od hotela pa se lahko sprehodite tudi okoli Preberseeja. V zimskem času je jezero zaledenelo, vendar žal neprimerno za drsanje, so pa okoli njega urejene tekaške poti,« se je v pogovor vključila žena, nekoč vzgojiteljica v vrtcu.
Klasična proga za tek na smučeh vodi po zasneženih travnikih v okolici jezera. Če se želite razgibati med tekom na smučeh, lahko za tekaški užitek izkoristite tudi šestkilometrsko drsalno progo. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji sankanja. Blizu Preberseeja, na Prebergüterwegu, je naravno sankališče, ob katerem bo sankačem hitreje zaigralo srce. Nam pa je zaigralo že samo ob sprehodu okoli jezera. Pot je ravno prav dolga, da so se noge spočile po dopoldanski smuki na smučišču Fanningberg.
Družinsko smučišče s pretežno modrimi progami
Sončno, zasneženo družinsko smučišče leži na nadmorski višini od 1500 do 2100 metrov in vsakemu športnemu navdušencu ponuja čisti zimski užitek. Sodobne žičnice, razgibane in urejene proge ponujajo nepozabno smučarsko izkušnjo za vsakogar. Smučišče ponuja 24 kilometrov smučarskih prog in pet žičnic. Kar enajst kilometrov prog je označenih z modro barvo, zahtevnejše smučarje pa bo zagotovo navdušilo sedem kilometrov črnih prog. Tudi smučarska vozovnica je v primerjavi z drugimi smučišči prijaznejša za žep. Tako je treba za odraslo dnevno vozovnico odšteti 58 evrov in 43,50 evra za otroško. Ker pa regija ponuja kar nekaj zimskih aktivnosti tudi zunaj smučišča, lahko kupite vozovnico za dvourno smuko in zanjo odštejete 31,50 evra.
Prav tako ima smučišče vse, kar imajo večja smučišča: smučarsko šolo, možnost izposoje smučarske opreme in nekaj restavracij ob smučišču. Ogromna planika oziroma edelweiss, kot ji pravijo v nemško govorečih državah, nas je nagovorila k počitku. Koča Edelweiss s prostorno teraso ponuja vse tisto, kar pritegne smučarja h krajšem počitku. Kaj pa cene? Za govejo juho z domačimi rezanci boste odšteli 4,90 evra, za golaž s kruhom 6,90 evra, za dunajski zrezek s krompirčkom pa 16,50 evra. Žejni se bodo odžejali z velikim pivom za pet evrov, za aperol pa je treba odšteti 6,50 evra.
Grad, v katerem so mučili čarovnice
Na poti iz Sankt Margarethna proti smučišču Fanningberg pa vas bo dobesedno poklical grad Moosham, ki velja za enega najskrivnostnejših in najslovitejših gradov v Evropi. Grad, znan po svoji burni zgodovini in osupljivi srednjeveški arhitekturi, obiskovalcem ponuja vpogled v fascinantno avstrijsko preteklost. Njegova impresivna zgradba in dobro ohranjene sobe obujajo zgodbe o starodavnih plemiških družinah, fevdalni pravičnosti in, kar je morda najbolj znano, srhljivih sodnih procesih čarovnicam v 17. stoletju. Med letoma 1675 in 1690 je bilo pod vladavino knezoškofov več kot sto ljudi preganjanih in usmrčenih zaradi čarovništva znotraj zidov Mooshama.
Za tiste, ki jih zanima nadnaravno, je grad Moosham prav tako znan po tem, da znotraj kamnitih zidov straši. Lokalne legende pripovedujejo o duhovih, ki tavajo po dvoranah, zlasti o tistih, ki so povezani s čarovniškimi procesi v 17. stoletju. Ljubitelji paranormalnega grad pogosto obiščejo v upanju, da bodo izkusili strašenje iz prve roke. V zimskih mesecih lahko vzdušje gradu s slabo osvetlitvijo in kamnitimi hodniki doživite vsak dan do 14. ure.
