Slovenija je polna skrivnosti in legend. Žal so mnoge v stoletjih, desetletjih odšle v pozabo, toda nekatere še vztrajajo. V tej posebni spletni seriji Nedeljskega dnevnika z naslovom Skrivnostna Slovenija se bomo sprehodili po nekaterih med njimi. Torkat smo se odpravili na Zmajski most v Ljubljano.
Slovensko glavno mesto je polno skrivnosti in starodavnih legend. Pomislimo samo na argonavte in Jazona, na skrivnost povodnega moža ali na legende o zlatu na ljubljanskem barju. Toda ena med njimi je manj znana, a bržkone najbolj nagajiva – to je legenda o devicah na Zmajskem mostu.
Pravzaprav je to zgodba, ki se je med Ljubljančani razširila, ko so na prehodu iz 19. v 20. stoletje zgradili in odprli Zmajski most ter nanj dodali štiri velike zmaje. To niso običajno zmaji. Kje pa! Pač pa so čuvaji in svojevrstni preizkuševalci deviškosti. Legenda namreč pravi, da ti zmaji oživijo in z repi zaropotajo, če se čez most sprehodi polnoletna Ljubljančanka, ki je še vedno devica. Do danes, torej več kot 120 let kasneje, še čakajo na takšen dogodek. Nagajivi jeziki namreč pravijo, da se to doslej še nikoli ni zgodilo. In tako zmaji še najprej čakajo na obisk polnoletne device.
Nagajivih zgodbic ni manjkalo
Vidite, spotakljivih in nagajivih zgodbic tudi nekoč ni manjkalo. Po eni strani so v Ljubljani sadili breze, da so zakrivali golo oprsje muze, ki krasi Prešernov spomenik, po drugi so si kaj radi pripovedovali, kdo je s kom, kdaj in kje. Časi se niso kaj bistveno spremenili, kajneda.
Glede Zmajskega mosta je to vsaj nam znana edina legenda, v katere resničnost seveda ne dvomimo. Druga zgodba, ki je morda še bolj resnična kot prva, pravi, da so si Ljubljančani most izborili z majhno ukano. Želeli so si namreč, da bi čez Ljubljanico naredili še en bolj trden most niže po toku, vendar ni bilo denarja, da bi nadomestili starega, ki je bil v potresu poškodovan. Pa so pogledali na koledar in ugotovili, da ima cesar na Dunaju obletnico vladavine. Zakaj mu ne bi v čast zgradili most? Menda so bili na dvoru navdušeni, to bili pripravljeni tudi plačati iz svojega mošnjiča in tako so Ljubljančani dobili želeno darilo. Cesar pa prav tako.
Posvečen cesarju
Ob otvoritvi leta 1901 je bil torej posvečen štiridesetletnici vladavine cesarja Franca Jožefa I. in poimenovan Jubilejni most. Na stranicah so v ta namen izpisane letnice 1848 - 1888, obletnico sta obeleževali tudi spominski plošči v slovenščini in nemščini. Takrat je bil to eden prvih železobetonskih mostov v Evropi in prva železobetonska konstrukcija v mestu.
Zmaje na njem so izdelali na Dunaju. So delo tamkajšnje tovarne dekorativnih predmetov A. M. Beschorner. So najlepši daleč naokoli.
Ko se torej naslednjič sprehodite čezenj, bodite pozorni na njihove repe. Če z njimi pomigajo, nam to brž sporočite!
*
Poznate tudi vi kakšno legendo iz vaših krajev. Pišite nam na: info@nedeljski.si.
