Veliko je razlogov, zaradi katerih avtomobilske proizvajalce pogosto (upravičeno) kritiziramo. In jih po drugi strani skoraj premalokrat pohvalimo. Dejstvo je, da je bila prav avtomobilska industrija vseskozi gonilo razvoja v smislu uvajanja varnostnih pripomočkov in tehnologij, ki so dobesedno reševale in še vedno rešujejo na tisoče življenj. Dovolj je denimo omeniti, da število smrtnih žrtev v prometu že dolgo pada, pa čeprav je avtomobilov na cestah neprimerljivo veliko več kot v preteklosti, ko je na cestah umrlo neprimerljivo več ljudi. In glavni razlog so prav vedno bolj varni avtomobili.
Od varnostnega pasu do napredne elektronike
Varnostne pripomočke v avtomobilih delimo na aktivne in pasivne. Prvi pomagajo aktivno preprečiti prometne nesreče, drugi pa blažijo njihove posledice, ko se zgodijo. Nekateri pripomočki, ki so že dlje časa samoumevni in jih niti ne štejemo med varnostne, so svojčas prav na tem področju pomenili velik napredek in so jih zato tudi uvedli. Pri tem mislimo na tiste z začetka in iz prve polovice prejšnjega stoletja, kot so vzvratna ogledala, varnostno steklo, naslon za glavo, signalni ročici in kasneje utripalke za spremembo smeri … Da, vse to se je štelo za pripomočke, ki so pripomogli k večji varnosti. A prvi večji preboj je sledil v 50. letih z uvedbo tritočkovnega varnostnega pasu, ki je v naslednjih desetletjih vse bolj pridobival veljavo. Tudi v Sloveniji je pripenjanje zakonsko obvezno od leta 1980, skupno število življenj, ki naj bi jih rešil varnostni pas, pa je po izračunu strokovnjakov že davno preseglo milijon!
V obdobje pred uvedbo varnostnega pasu spadajo prvi poskusi z zračnimi blazinami, pri katerih je imel besedo tudi slovenski izumitelj Peter Florjančič, ki je vse skupaj začel razvijati že v 50. letih prejšnjega stoletja. No, prvi avtomobili v Evropi z zračno blazino so se začeli pojavljati v 80. letih, pravi napredek je sledil šele kasneje, novega avtomobila brez vsaj nekaj zračnih blazin pa ne morete kupiti že vsaj dve desetletji. Ko beseda teče o pomembnih mejnikih, seveda ne gre brez protiblokirnega zavornega sistema (ABS). Tega so ob koncu 70. let prejšnjega stoletja najprej ponudili kot opcijo v luksuznih vozilih, kasneje pa so ga spoznali za tako pomembnega, da je v EU od leta 2004 obvezen pri vseh novih vozilih. »ESP je najpomembnejši pripomoček za varnostnim pasom,« pa je obvezno uvedbo elektronskega sistema stabilnosti (odvisno od proizvajalca se označuje tudi s kraticami ESC, DSC …) pri vseh novih avtomobilih desetletje kasneje pospremil Dirk Hoheisel, član uprave pri Boschu.
Po ESP sta v vseh novih vozilih v EU postala obvezna samodejni klic v sili in merilnik tlaka v pnevmatikah, a prava eksplozija v razvoju je sledila v zadnjem poldrugem desetletju, ko je seznam različnih pomagal postal že skorajda nepregleden, prav vsako pa je dodalo svoj kamenček v mozaiku večje varnosti. To so spoznali tudi zakonodajalci in od lani poleti na seznam obveznih varnostnih pripomočkov za vse nove avtomobile med drugim dodali inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti, ki voznika ob prekoračitvi omejitve hitrosti na to opozori z zvočnimi in vizualnimi signali – nima pa ta sistem funkcije omejevalnika hitrosti. Prav tako obvezni so postali napredni sistem za zaviranje v sili, sistem za opozarjanje na zmanjšano pozornost voznika, sistem za ohranjanje voznega pasu v sili, sistem za zaznavanje vzvratne vožnje s kamero ali senzorji, signal za zaustavitev v sili ... Da o številnih neobveznih pripomočkih, ki skrbijo za (delno) avtomatizirano vožnjo in so dandanes na voljo v veliko avtomobilih, niti ne izgubljamo besed.
S sistemi se je treba seznaniti
Marsikdo, ki tehnoloških novosti ne spremlja najbolj mrzlično, ob naštevanju vseh tako niti ne ve, kaj natanko predstavljajo. Ali drugače – kdor je denimo nov avtomobil ne ravno najvišjega razreda ali ne najbolje opremljenega nazadnje kupil pred desetimi leti ali več in se za novega spet odloča danes, se sreča s celim kupom novosti, ki jih je treba, da bi lahko opravljale svojo funkcijo, poznati in znati z njimi sodelovati. Prav z namenom izboljšanja razumevanja in uporabe tehnologij avtomatizirane vožnje ter ozaveščanja o njenih prednostih se je Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) pred časom pridružila projektu Hi-Drive, ki poteka v 11 evropskih državah in skrbi tudi za izvedbo brezplačnih delavnic o uporabi naprednih asistenčnih sistemov.
AMZS je tako za delavnico, ki jo je organiziral v svojem centru varne vožnje na Vranskem, prejel skoraj 400 prijav, žreb pa je določil 54 voznic in voznikov, ki so se z omenjenimi sistemi spoznali tako v teoriji kot praksi. V slednji so udeleženci z inštruktorji varne vožnje preizkusili delovanje in uporabo štirih asistenčnih sistemov: za zaviranje v sili pri vzvratni vožnji, za prepoznavanje nevarnosti v mrtvem kotu, za samodejno zaviranje v sili in radarski tempomat. »Pomembno je, da znajo vozniki asistenčne sisteme pravilno uporabljati, da se zavedajo njihovih omejitev ter da so med vožnjo še vedno osredotočeni na dogajanje v prometu – kljub tehnološkemu napredku je za varno udeležbo v prometu namreč še vedno odgovoren voznik,« je ob tem poudaril vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar, ki vsem priporoča, naj se ob nakupu avtomobila dobro seznanijo s tehnološkimi rešitvami in pomagali, ob kakršnih koli dvomih pa se udeležijo njihovega individualnega treninga uporabe naprednih sistemov.
Da so ti izredno koristni, pričajo tudi nekateri odzivi udeležencev. »Teoretični del me je sprva presenetil, saj sem odkrila funkcije, za katere sploh nisem vedela, da obstajajo,« je denimo povedala Mateja Matko iz Ponikve. »Med delavnico sem spoznal, kako napredna so današnja vozila. V primerjavi z vozili, ki sem jih vajen, so pravi vesoljski raketoplani, space shuttli,« je menil Dean Gartner iz Ljubljane, medtem ko je njegova someščanka Martina Gajšek med delavnico spoznala, da »sistemov morda ne uporabljam dovolj pogosto, ker jim še ne zaupam povsem, po praktičnih vajah in trikih pa sem ugotovila, da je strah povsem odveč.« Bojan Kreft iz Velikega Ubeljskega pa je opazil, da so med različnimi znamkami in modeli velike razlike v delovanju sistemov: »Največja lekcija, ki sem jo odnesel, je tako ta, da se je treba vsakemu vozilu posebej prilagoditi in si vzeti čas za uvajanje v njegovo tehnologijo.«
