Kar nekaj je avtomobilov, ki so jih proizvajalci, misleč, da se je njihov čas dokončno iztekel, nehali izdelovati, a so jih po nekaj letih ali desetletjih v novi različici vrnili na ceste. Eden takih je tudi BMW serije 8, ki je na cestah v aktualni verziji od leta 2018, idejo zanj pa so črpali iz istoimenskega avtomobila, ki so ga Bavarci že izdelovali med letoma 1990 in 1999. Natančneje, prvi serijski primerki so proizvodne trakove zapustili februarja 1990, kar pomeni, da v tem mesecu od tega mineva okroglih 35 let.

Ideja za serijo 8 se je sicer pojavila že precej pred njenim prihodom na ceste, leta 1981, pet let kasneje je bila znana njena približna oblika, svetu pa so jo prvič razkrili na frankfurtskem salonu jeseni 1989. V celoten razvoj so skupno vložili kar 1,5 milijarde takratnih nemških mark, na salonu pa je bil ena glavnih zvezd – že v osmih dneh po predstavitvi so namreč prejeli kar 5000 naročil! Prvi model, ki so ga poslali na ceste, je imel oznako 850i, opremljen pa je bil, šele kot drugi nemški povojni avto po limuzini serije 7, s kar 12-valjnim motorjem. Njegova prostornina je znašala 5 litrov, moč pa okroglih 300 konjev (221 kW). A avto je z mesta do hitrosti 100 km/h vseeno potreboval niti ne tako impresivnih 6,4 sekunde. Kar je šlo predvsem na račun njegove precej visoke teže – tehtnica se je namreč ustavila pri kar 1790 kilogramih, kar je po mnenju kritikov avtomobilu odvzelo prepotrebno ostrino, »iskrico«, ki jo tovrstni štirikolesniki nujno potrebujejo, ob tem pa dodalo »plavajoč« občutek med ovinki. »Dober, a ne tako zelo dober,« so svoj prispevek denimo naslovili v sloviti angleški reviji Car (njihov naslov smo si izposodili tudi sami), v kateri pa so hvalili izjemno udobje in številne »bombončke«, kot so bili za leto 1990 napredni sistem varnostnega pasu, integriranega v sedež, električno pomični nosilec volanskega obroča s spominsko funkcijo, različna trdota servovolana glede na hitrost, sistem proti zdrsu pogonskih (kajpada zadnjih) koles in že tudi potovalni računalnik ter, pozor, mobilni telefon med prednjima sedežema.

No, ko so pri BMW uvideli, da je 300 konjev celo premalo za tako zajeten avto (v dolžino je sicer meril 4,78 metra), so mu leta 1992 namenili močnejšo verzijo s 5,6-litrskim motorjem s 381 KM (280 kW) in pospeškom do stotice pod šestimi sekundami. A zanimanje za avtomobil je do takrat večinoma že splahnelo, o čemer priča tudi podatek, da so izmed 30.621 primerkov, kolikor so jih skupno prodali do konca proizvodnje leta 1999, že do leta 1994 v promet spravili kar 20.072 osmic. Tako so opustili tudi načrte, da bi izdelovali izvedenke M8 (naredili so le prototip), še šibkejši vstopni model, kabrioletsko različico …