Diana Spencer, ki se je 29. julija 1981 v stolnici sv. Pavla poročila s princem Charlesom, je hitro postala najbolj priljubljena oseba na britanskem dvoru, prijel se je je vzdevek kraljica ljudskih src. Ob humanitarnem delu so ji bili blizu avtomobili, del njenega voznega parka pa je bil tudi črni ford escort RS turbo S1, ki ga je uporabljala med letoma 1985 in 1988. Ob 25-letnici njene smrti – umrla je 31. avgusta 1997 v avtomobilski nesreči, ki še danes buri duhove – so avto za vrtoglavih 737.000 funtov (877.000 evrov) prodali na dražbi. Podobne avtomobile sicer prodajajo za dobrih deset tisočakov.
Zgodba o escortu sega v januar 1968, ko so ga javnosti predstavili na salonu v Bruslju. Bil je zamenjava za uspešno anglio, ki je na cestah zdržala dolgih 28 let (1939–1967). Escort je bil prvi potniški avto, ki so ga razvili pri evropski podružnici Forda. Proizvajali so ga v tovarni v Angliji, z volanom na levi pa od septembra 1968 v tovarni v Belgiji. Takoj je postal prodajna uspešnica na številnih evropskih trgih, v Veliki Britaniji je v 80. in 90. letih sodil med najbolje prodajane avtomobile. Vsega šest let je bilo potrebnih, da so jih proizvedli dva milijona.
Najuspešnejši reli avto vseh časov
Konec leta 1974 je bil čas za prvo prenovo, avto pa so razvili v kooperaciji britanskega in nemškega Forda. Kodno ime je bilo Brenda, veliko mehanskih delov so ohranili. Limuzina je bila celo nekaj krajša od prve generacije (3,97 metra), je bil pa zato karavan z dolžinsko mero 4,14 metra daljši. Skozi leta je avto doživljal številne kozmetične popravke, spremenili so prednjo rešetko in volanski obroč, prav tako pokrov prtljažnika. Proizvodnjo so na Otoku opustili avgusta 1980, kmalu zatem so sledili v drugih državah. Znova so blesteli v reliju, leta 1979 je Björn Waldegard postal svetovni prvak, Hannu Mikkola je bil drugi, Ari Vatanen pa peti. Vsi so vozili escorta RS1800s. Leta 1980 je sledila tretja generacija s kodnim imenom Erika. Prodajne številke v Veliki Britaniji so bile izjemne, avto je leta 1982 na prvem mestu prehitel opla cortino in bil številka ena nadaljnjih osem let. Zasnovan je bil povsem na novo, tudi na novo oblikovan, njegova tekmeca pa sta bila volkswagen golf in honda civic. Največji spremembi sta bila pogon na prednji kolesi in 5-vratna zasnova (hatchback), escort pa je v primerjavi z drugo generacijo shujšal za 75 kilogramov. Šlo je za šele tretji Fordov avto s pogonom spredaj, za fiesto in taunusom. Občutno so znižali tudi količnik upora, ki je znašal 0,38, kar je bilo najmanj med vsemi tekmeci na trgu. Pika na i je bil leta 1981 naslov evropskega avta leta. Predstavili so tudi različico zgoraj brez.
Količnik upora so zmanjšali
Znana je zgodba dirkalnega forda escorta, ki je 18. maja 1985 doživel nesrečo na reliju Saturnus, ki je tedaj štel za točke evropskega prvenstva, in ga je uničil ogenj. Za volanskim obročem je bil avstrijski voznik Hans-Peter Wieger, ostanki avtomobila pa so še vedno skriti globoko v trnovskem gozdu, več kot sto metrov pod cesto. Vozniški sedež je po zapisu Siola leta 1985 iz escorta vzel domačin Andrej Mrak, ki je bil dve leti kasneje tudi sam na startu iste hitrostne preizkušnje. Wiegerjev sedež je sam obnovil. Sicer pa so leta 1980 escorta 1,6 GL preizkusili tudi pri Avtomagazinu. Martin Česenj je med drugim zapisal: »Kombinacija motorja in menjalnika zadovolji tudi voznika, ki mu ni le do tekoče, ampak tudi do živahne, celo ostre vožnje. Razumljivo je, da se ta del lastnosti pri močnejših različicah escortov še okrepi, in prav zmogljivost po tej plati je 'nagovorila' strokovnjake, da so se – saj je skoraj neverjetno! – poslovili od toge zadnje preme in tako vsa štiri kolesa posamično oprli. Escortova zadnja prema je zdaj skoraj natanko takšna kot pri lancii delti, z vsemi možnostmi za dobro ime.«
Četrta generacija je z marcem 1986 doživela bolj malo sprememb, tudi zato, ker je bila prodajno uspešna, in je namesto revolucije doživela le evolucijo. Je pa več sprememb doživela peta generacija z letom 1990, saj so količnik upora zmanjšali na 0,35, občutno večji je bil tudi prtljažnik, ki je namesto 305 pogoltnil 385 litrov, pod obliko pa se je podpisal vodja dizajna Helmuth Schrader. Serijska oprema je bila bogata, tudi s servo volanom, električno pomičnimi šipami, daljinskim zaklepanjem, zavornim dodatkom ABS in klimatsko napravo. Zadnjič so escorta prenovili leta 1995. Dobil je nove luči, pokrov motorja, prednje in zadnje odbijače, zunanji ogledali in kljuke. Nadgradili so vzmetenje, zato so bile vozne lastnosti občutno boljše, avto pa je v dolžino meril od 4,14 (hatchback) do 4,3 metra (karavan). Leta 1998 so pri Fordu predstavili naslednika, ki so ga poimenovali focus, escorta pa so še vedno prodajali v omejenih različicah z ugodno ceno. Za escorta flight je bilo treba odšteti 10.380 funtov, prav zaradi konkurenčne cene pa je zadnji s tekočega traku zapeljal julija 2002. Skupaj so jih izdelali 4,1 milijona.
