Ko večina pomisli na avtomobil, si predstavlja vozilo s štirimi ali petimi sedeži, prtljažnikom in dovolj zmogljivim motorjem za vožnjo po avtocesti. V zadnjih letih pa se po nekaterih evropskih mestih pogosteje pojavlja tudi drugačna vrsta prevoza. Citroën ami, fiat topolino in opel rocks so sicer različne preobleke iste Stellantisove tehnične osnove, imajo pa tudi konkurente, kot je ligier JS50. Vsem je načeloma skupno, da jih zaradi majhnosti marsikdo sprva zamenja za igrače ali golf vozila. V resnici pa gre za posebno kategorijo lahkih štirikolesnikov, ki želijo ponuditi odgovor na vse večje prometne težave prebivalcev tesnih evropskih mest. Njihov cilj ni nadomestiti običajni avtomobil, temveč ponuditi preprostejšo, cenejšo in prostornejšo alternativo skuterju ali električnemu kolesu. Ali jim to uspeva, je drugo vprašanje.
Zamisel o najmanjših avtomobilih ni nova. Pravzaprav sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Evropa je bila tedaj gospodarsko izčrpana, gorivo drago, prebivalci pa so potrebovali poceni prevoz. Tako so nastali znameniti mikroavtomobili, kot so BMW isetta, messerschmitt KR200, heinkel kabine in številni drugi. Njihovi motorji so bili po velikosti še najbliže motorjem današnjih kosilnic. Kljub temu so milijonom Evropejcev omogočili prvo osebno mobilnost.
Ko se je življenjski standard v šestdesetih letih izboljšal, so jih skoraj povsem izrinili večji in uporabnejši avtomobili. Zdelo se je, da je obdobje mikrovozil dokončno končano. Tu in tam si na isetto še naletel kot na šalo v kakšni humoristični oddaji. Najbolj slavna je bila kot vozilo Steva Urkla. Kljub posmehu pa so se mikrovozila desetletja kasneje začela vračati v proizvodnjo.
Nepričakovan profil kupcev
Ker sodijo med lahke štirikolesnike, je njihova največja hitrost omejena na 45 kilometrov na uro. Omejena je tudi njihova masa, moč elektromotorja pa je prav tako razmeroma skromna. Zaradi tega jih marsikje lahko vozijo že mladoletniki z ustreznim dovoljenjem. Pri nas je starost postavljena pri 15 letih. V Italiji in Franciji celo pri 14 letih. To sta tudi sicer največja trga za mikrovozila. Skupaj z Nemčijo predstavljajo okoli 60 odstotkov vseh kupcev. Najbolj navdušeni nad njimi pa so v Rimu.
Čeprav jih je fizično možno parkirati v skoraj vsak kotiček in peljati po skoraj vsaki ulici, je njihova priljubljenost močno omejena zaradi njihove omejenosti. Pri dolžini okoli dveh metrov in pol ne ponujajo prostora za vso družino. V resnici sta izziv že sopotnik in prtljaga. Imajo pa izjemno majhen obračalni krog. Če imamo opraviti z električno različico, imajo običajno doseg okoli 75 kilometrov.
Doseg razkriva, da so ta vozila namenjena predvsem kratkim mestnim vožnjam. Pot v službo, trgovino, na fakulteto ali železniško postajo je natanko tisto okolje, kjer lahko pokažejo svoje prednosti. Na avtocesto zaradi omejene hitrosti ne smejo. Prav tako se z njimi ne veseliš daljšega potovanja.
Najpogostejši kupci niso avtomobilski navdušenci. Pričakovali bi, da nagovarjajo zlasti mlade, ki še nimajo vozniškega dovoljenja, a statistike tega ne potrjujejo za vse proizvajalce. Pri Fiatu obžalujejo, da je povprečni voznik njihovega topolina star okoli 40 let. La Repubblica je leta 2023 izvedla raziskavo in ugotovila, da je kar 59 odstotkov voznikov teh vozil že dopolnilo 50 let.
»To je neverjetno,« opozarja Fiatov šef za Evropo Gaetano Thorel. »Topolino je najuspešnejši štirikolesnik v Italiji, a če smo povsem iskreni, nam še vedno ne uspeva osvojiti src 16- in 17-letnikov.« Da bi jih nagovorili, so izdelali topolino sport, razmišljajo tudi o Abarthovi izvedbi. Ker imajo zaradi predpisov v zvezi s to vrsto vozil dokaj zvezane roke, so spremembe tega Fiatovega električnega štirikolesnika zlasti kozmetične. Več sreče z nagovarjanjem italijanske mladine ima glasnejši, dizelsko gnan ligier JS50.
Varnost in primernost uporabe
Bolje opremljeni lahki štirikolesniki, kot so ligierji, so sicer pogosto statusni simbol, ki ga premožnejši starši kupujejo svojim otrokom. Da bi znalo biti tako, sem dobil vtis že med svojim testom amija. Stvar še najbolj prepriča kot alternativa mopedom in skirojem, ki preprečuje, da bi ti vremenski pojavi uničili frizuro ali obleko. Ob tem zna biti v igri tudi psihološki občutek staršev, da so njihovi otroci zaradi štirih koles in strehe varnejši kot na motornem kolesu ali skuterju. Pri AMZS medtem opozarjajo, da so lahko skuterji povsem varna oblika mobilnosti za mlade, če upoštevajo cestnoprometna pravila. Ob tem izpostavljajo, da bi tudi z lahkimi štirikolesniki nastale težave, če vozniki ne bi upoštevali pravil. Tudi sicer so ta vozila glede varnosti dokaj omejena.
Čeprav imajo varnostni pas, luči in osnovno zaščitno konstrukcijo, ne izpolnjujejo enakih varnostnih standardov kot običajni osebni avtomobili. Vozilo, ki tehta okoli 500 kilogramov, bo v trčenju z dve toni težkim športnim terencem vedno v slabšem položaju. Potniki imajo ob tem na voljo tudi precej manj deformacijskega prostora, manjša masa pa pomeni manj energije, ki jo lahko vozilo absorbira ob trku.
To seveda ne pomeni, da so ta vozila nevarna sama po sebi. V mestnem prometu pri nizkih hitrostih lahko nudijo bistveno več zaščite kot skuter ali električno kolo. Njihova varnost pa hitro začne padati, ko te oblika zanese in se z njimi znajdeš na cestah z višjimi hitrostmi ali med bistveno večjimi vozili. Tega se zelo dobro zavedaš, ko se v kakšnem amiju voziš po slovenskih cestah, kjer vse bolj prevladujejo veliki in težki športni terenci.
Omejitev predstavlja tudi največja hitrost. Petinštirideset kilometrov na uro je za cono 30 in za strogo mestno jedro še dovolj, na hitrejših mestnih vpadnicah pa to ne drži več. Pri AMZS celo opozarjajo, da lahko izven naselij tovrstna vozila celo negativno vplivajo na prometno varnost. »Zaradi nižje hitrosti povzročajo za seboj kolone, posledično pa pride do prehitevanj, nemalokrat tudi nevarnih,« so izpostavili. Kritiki pa pogosto opozarjajo, da je tovrstna vozila možno kupiti, tudi če si ostal brez vozniškega dovoljenja. To ne vzbuja ravno občutka večje varnosti na cesti. Vsaj za ostale udeležence v prometu.
Tudi praktičnost ima meje. Prtljažni prostor je skromen, prostora za dva odrasla potnika ni veliko, vožnja po slabših cestah pa zaradi kratke medosne razdalje ni posebej udobna. Ker so lahki, so občutljivejši tudi na močan veter.
Ob tem se pojavlja še širše vprašanje: ali lahki štirikolesniki dejansko zmanjšujejo število avtomobilov v mestih, ali zgolj ustvarjajo novo kategorijo vozil in polnijo še tiste zadnje špranje, ki so ostale? Če jih ljudje uporabljajo namesto velikega avtomobila, lahko pomembno zmanjšajo prometne zastoje, porabo energije in zasedenost parkirnih mest. Če pa nadomeščajo pešačenje, kolesarjenje ali javni prevoz, njihov prispevek k trajnostni mobilnosti ni več tako očiten. Prav tako zasedejo več prostora kot skuterji.
