Čeprav nenehno poslušamo poročila o krizi v avtoindustriji, posebno evropski, je avtomobilski proizvajalci – vsaj sodeč po prodaji svojih končnih izdelkov – v zadnjem letu še niso občutili. Drži sicer, da bo treba na podatke z vsega sveta še počakati, za »naša« trga, slovenskega in tistega Evropske unije, pa lahko po zbranih uradnih podatkih ugotovimo, da so na obeh prodali celo več avtomobilov kot leta 2023; to je bilo sicer prvo, v katerem se je krivulja prvič po štirih letih, ki sta jih zaznamovali krizi zaradi covida-19 in pozneje pomanjkanja sestavnih delov, posebej čipov, znova obrnila navzgor. Je pa res, da je zaostanek za zlatim predkoronskim obdobjem še vedno velik, in da so napovedi, kot omenjeno, črnoglede.
Podrobnejši podatki o vsem skupaj so lepo razvidni iz priložene infografike, omeniti pa kaže, da je poleg tradicionalno najuspešnejših znamk na slovenskem trgu (trojček Volkswagen, Renault in Škoda je na vrhu že vrsto let, je pa letos Renault na drugem mestu znova zamenjal Škodo), ki so večinoma dosegle rast ali komaj občuten upad prodaje, svoj pečat prvič v zgodovini vtisnil tudi kitajski proizvajalec Geely, ki je prodal 402 avtomobila. Po drugi strani pa je zanimivo, da pozitivnega trenda ni uspelo ohraniti Tesli in MG, ki sta po več kot obetavnem letu 2023 lani prodala (občutno) manj vozil.
Predvsem zaradi zmanjšanja prodaje Tesle je bilo lani pri nas prodanih tudi manj električnih vozil kot leto prej. Le 3156 novih električnih vozil je namreč precej manj od 4308, kolikor jih je bilo prodanih predlani, je pa Tesla kljub temu suvereno obdržala prvo mesto med tovrstnimi vozili – lani jih je pri nas tako prodala 855 (leto prej 1396).
Sledil ji je Volkswagen (401 prodan električni avto, predlani 634), temu pa Cupra (336, predlani 164), BMW (272, predlani 347) in Hyundai (215, predlani 116), od preostalih pa se nihče ni približal 200 prodanim električnim avtomobilom, medtem ko so jih leto prej vsaj toliko prodali še Škoda, Audi, Peugeot in Citroën. Z upadom prodaje električnih vozil in na drugi strani rastjo skupne številke se je močno zmanjšal tudi njihov tržni delež, ki je znašal le 5,9 odstotka (leto prej že 8,8).
Zanimivo, prav tako se je skrčil tržni delež vseh vrst hibridov (blagi, polni, priključni), kar pomeni, da je bil skupni delež avtomobilov, ki so delno ali popolnoma elektrificirani, komaj malenkost višji od deleža dizelsko gnanih – za le 0,4 odstotka, leta 2023 pa že za kar osem.
Precej drugačne so v tem pogledu razmere na celotnem trgu Evropske unije, na katerem je število prodanih hibridov lani prvič preseglo število tistih vozil, ki jih poganja zgolj bencinski motor (dizelske so presegli že zdavnaj), je pa po dolgem času upadla prodaja električnih vozil.
Na vseh trgih EU so tako lani prodali nekaj več kot 1,45 milijona osebnih vozil na električni pogon, kar je 5,9 odstotka manj kot leto prej, njihov letni tržni delež pa se je s slabih 15 odstotkov zmanjšal na 13,6 odstotka.
