Nobena stvar ni večna. No, morda so večni diamanti, zagotovo pa niso večni avtomobili, vsaj ne v vlogi, kakršni je namenjena večina. Slej ko prej se namreč vsakemu jeklenemu konjičku izteče življenjska doba, precej žalostno pa je, da jih v Sloveniji skrb zbujajoče malo ustrezno pospremimo na zadnjo pot. Precej več kot v ustrezni ekološki razgradnji jih namreč izgine neznano kam ali pa se jih znajde na odpadih, ki to pravzaprav niso, in delujejo na črno. Ko jih ne potrebujejo več, pa precej vozil lastniki tudi enostavno zapustijo.

Ob robovih gozdov, na črnih odlagališčih, površinah ob robu naselij, na zapuščenih parkiriščih, predvsem pa na tistih v strnjenih naseljih – na vseh omenjenih površinah je mogoče brez pretiranega naprezanja opaziti kakšno zapuščeno vozilo. Se pravi takšno, ki ga je neodgovorni lastnik tam zavestno, ker ga ni mogel prodati ali se mu ga pač ni ljubilo odpeljati na primerno zbiralno mesto, pustil brez namena, da bi se ponj še vrnil. Kar je posebej nenavadno zaradi tega, ker lastnik, če se želi na primeren način znebiti svojega starega vozila, s tem nima nobenih stroškov. Le odpeljati ga mora na eno od legalnih odlagalnih mest, ali pa še to ne, saj mnogi ponudniki ponujajo celo brezplačen odvoz, in pridobiti potrdilo o uničenju. A očitno je tudi ta enostaven postopek za marsikoga prezahteven in se avtomobila, ki ga ne potrebuje, raje znebi drugače.

Zakonodaja dovoljuje poseg v vozilo

Definicija zapuščenega vozila je sicer določena v Zakonu o pravilih cestnega prometa, ki določa, da je zapuščeno vozilo motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti, nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil, in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni. Zakon hkrati določa, da pri tem ne gre za nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da se z globo 120 evrov kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani kljub temu, da je bila odrejena odstranitev, ob tem pa mora izvajalcu rednega vzdrževanja cest poravnati tudi stroške odvoza in hrambe. Stroški za odvoz zapuščenega vozila znašajo 200 evrov, hramba nepravilno parkiranega vozila pa 10 evrov na dan.

»Kriterij ni samo dejstvo, da vozilo dalj časa stoji na istem mestu, temveč predvsem status registracije oziroma odsotnost registrskih tablic. V praksi občinska redarstva in policija dodatno upoštevajo tudi dejansko stanje vozila, na primer poškodovanost, nevoznost, prazne pnevmatike ali očitno zapuščenost, vendar to niso samostojni zakonski pogoji za opredelitev zapuščenega vozila,« so nam ob tem povedali na Policiji in dodali, da se lastništvo zapuščenega vozila ugotavlja prek evidence registriranih vozil. Če vozilo nima registrskih tablic, se uporablja identifikacijska številka vozila (VIN), številka šasije, številka motorja ali druge identifikacijske oznake. »Prav zato Zakon o pravilih cestnega prometa izrecno dovoljuje poseg v vozilo zaradi pridobitve identifikacijske številke,« so še pripomnili.

V praksi se policisti sicer odzovejo na vsakršno prijavo in jo preverijo, v primerih zapuščenih vozil pa se o lokaciji, znamki in tipu vozila obvešča občinsko redarstvo, ki izvede postopek, skladen z zakonodajo. Če redar ugotovi, da gre za zapuščeno vozilo, nanj namesti pisno odredbo, s katero naloži odstranitev vozila najpozneje v treh dneh od izdaje odredbe. Če vozilo v tem roku ni odstranjeno, ga odstrani izvajalec rednega vzdrževanja cest oziroma pooblaščeni izvajalec. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo uniči ali proda. »Če se lokacija zapuščenega vozila prijavlja Policiji, predlagamo, da se le-ta opravi na najbližji policijski postaji – osebno, telefonsko, z elektronskim sporočilom in se ne obremenjuje interventne številke 113, saj praviloma ne gre za primere, ki bi zahtevali takojšnje ukrepanje policistov. Sicer pa predlagamo, da se tovrstne zadeve prijavi neposredno občinskemu redarstvu,« pravijo pri Policiji. Pri tem je seveda dobrodošlo, da se ob prijavi poda čim več podatkov o zapuščenem vozilu – lokacija, barva in tip vozila, fotografija...

Največ prijav v spalnih naseljih

Ker se v praksi odstranjevanje zapuščenih vozil torej prepušča občinskim redarstvom, Policija podatkov o tem, koliko prijav je bilo v zadnjem času ali preteklem letu, ne vodi, kot tudi ne vodi evidence izvedenih ukrepov odstranjevanja zapuščenih vozil. Imajo pa precej natančne podatke večinoma pri mestnih redarstvih. Tisti za Mestno občino Ljubljana (MOL) denimo kažejo, da se skupno število evidentiranih in obravnavanih zapuščenih vozil še naprej povečuje. Če so jih leta 2022 namreč evidentirali in obravnavali 529, so jih leto kasneje 551, predlani že 813, lani pa kar 884. Drugače pa je bilo v Mariboru in okolici, saj je skupna občinska uprava, ki obsega 18 občin širšega mariborskega območja, kar nekaj let beležila konstantne padce postopkov zoper zapuščeno vozilo (od leta 2020 do 2024 je bilo po vrsti teh 498, 405, 293, 213 in 202), lani pa je številka zrasla na 273 obravnavanih primerov zapuščenih vozil.

The vehicle eaten away by rust and covered in moss. / Foto: Istock

Čeprav je največ zapuščenih vozil v naseljih, se ta znajdejo tudi ob gozdovih in še kje. / Foto: iStock

Včasih redarji ob ogledu ugotovijo, da vozilo ne izpolnjuje pogojev za obravnavo kot zapuščeno vozilo. Do tega pride bodisi zaradi dejstva, da se ne nahaja na javni površini, bodisi zato, ker je registrirano, večkrat pa se zgodi tudi, da pri ogledu vozila ni več tam, kjer so ga prijavili. »Navedeno odstopanje pripisujemo predvsem povečanju števila prijav vozil, ki so na parkirnih mestih prisotna krajši čas in objektivno ne izkazujejo znakov zapuščenosti. V praksi vse pogosteje ugotavljamo, da so takšne prijave posledica nestrpnosti prebivalcev ter povečanega pritiska na razpoložljive parkirne površine, kar vodi v hitrejše in pogosto neutemeljene prijave domnevno zapuščenih vozil,« so vse skupaj pokomentirali pri MOL. Dejanskih izdanih odredb za odstranitev vozil je bilo tako lani (545) celo nekaj manj kot predlani (553), pri čemer so jih po odredbi lani odmaknili 299 (predlani 304), s pajkom pa so jih odstranili 246 (predlani 249).

Kakšne so kazni?

Kršitelje pa vse skupaj seveda udari tudi po žepu. Zakon o pravilih cestnega prometa tako določa, da se z globo 120 evrov kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, čeprav je bila odrejena odstranitev, ob tem pa mora izvajalcu rednega vzdrževanja cest poravnati tudi stroške odvoza in hrambe. Stroški za odvoz zapuščenega vozila znašajo 200 evrov, hramba nepravilno parkiranega vozila pa 10 evrov na dan. »Največ zapuščenih vozil sicer zaznamo na parkiriščih v spalnih naseljih, saj so prebivalci bolj pozorni na takšna vozila in jih pogosteje prijavijo. Kljub temu pa se zapuščena vozila lahko pojavljajo tudi na drugih lokacijah, kot so travniki ali obrobna parkirna območja,« so še dodali na MOL. 

Priporočamo