Odvisnost od prenosnega telefona je za večino zemljanov velika. Ste kdaj poskušali nekaj ur preživeti brez njega? Mnogi pravijo, da takšne odvisnosti svet še ni doživel, zato ni čudno, da brez telefona ne moremo niti takrat, ko zasedemo mesto za volanskim obročem. Verjetno je odveč poudarjati, da je tovrstno početje, se pravi telefoniranje med vožnjo, izjemno nevarno, saj pogosto vodi celo do hujše prometne nesreče. A večina to tveganje vzame v zakup. Morebiti tudi zato, ker zagrožena kazen ni ravno astronomska in nas ne udari močno po žepu.

Lani je policija obravnavala 23.721 prekrškov zaradi nepravilne uporabe telefona med vožnjo, za kar je od avgusta 2021 zagrožena kazen 250 evrov in tri kazenske točke. Kljub globi pa gre za razširjen pojav, ki predstavlja vse večji problem. Tudi zato, ker raziskave dokazujejo, da če voznik telefonira med vožnjo, je to podobno, kot če bi imel 0,8 promila alkohola v krvi. Med pisanjem sporočila SMS pa je pogled s cestišča umaknjen štirikrat dlje kot pri normalni vožnji brez kakršnih koli zunanjih vplivov. Uporaba telefona tako vpliva na slabši reakcijski čas, počasnejše zaznavanje prometne signalizacije in reagiranje nanjo, daljši zavorni čas vozila, zmanjšano zaznavanje okolice in prometa ter večje tveganje pri odločitvah, ko je na primer zmanjšana varnostna razdalja.

Telefoniranje podobno vožnji pod vplivom alkohola

Zakaj se to sploh dogaja, če ima večina sploh novejših avtomobilov že serijsko vgrajen sistem za prostoročno telefoniranje? Ga vozniki ne znajo ali pa nočejo uporabljati? »Razlogi so različni. Nekateri morda res ne znajo uporabljati prostoročnih sistemov, drugi pogosto menjavajo več avtomobilov ali pa sistema ne nastavijo pred vožnjo, saj sodobni modeli ne dovoljujejo priklopa med vožnjo. Tudi če več ljudi uporablja isto vozilo, ni nujno, da sistem to omogoča. Vendar je ključno zavedanje, da tudi prostoročno telefoniranje odvrača pozornost od vožnje. Pogovor po telefonu, tudi prostoročno, zmanjša voznikovo sposobnost zaznavanja prometnih situacij in podaljša reakcijski čas. Zato na agenciji za varnost prometa odsvetujemo tudi prostoročno telefoniranje med vožnjo, čeprav je zakonsko dovoljeno,« pravi Zala Grilc iz Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Študije kažejo, da telefoniranje – še posebej pisanje sporočil ali brskanje po telefonu – zmanjšuje zbranost in reakcijski čas podobno kot vožnja pod vplivom alkohola. Med pisanjem sporočil voznik v povprečju pet sekund ne gleda na cesto, kar je pri hitrosti 60 km/h enako, kot če bi z zaprtimi očmi prevozil razdaljo več kot 83 metrov. Še večje je tveganje na hitri cesti, saj pri vožnji 100 km/h v petih sekundah prevozi 139 metrov, in avtocesti, kjer pri hitrosti 130 km/h v petih sekundah prevozi več kot 180 metrov. Terenski eksperiment Univerze v Mariboru je pokazal, da vozniki pri uporabi mobilnega telefona skozi vetrobransko steklo gledajo le tretjino časa. To pomeni resno tveganje za prometno nesrečo.

Vožnja zgolj z eno roko na volanskem obroču seveda ni ravno varna, ko pride do nepredvidene situacije, pa je težje pravilno odreagirati in avto rešiti, da do prometne nesreče ne pride. »Na treningih varne vožnje vedno poudarjamo položaj obeh rok na volanu. Le tako lahko voznik vozilo vedno vodi v smer, kamor želi iti. Naše reakcije so v primeru uporabe obeh rok na volanu lahko nežne, če je treba, pa tudi hitre, in kar je najbolj pomembno, natančne. S pravilnim položajem rok na volanu imamo tudi vedno nadzor nad vozilom in informacijo, kam so obrnjena kolesa vozila. To je še posebej pomembno v primerih, ko vozilo za kratek čas izgubi stik s podlago. Zaradi samo ene roke na volanu se pogosto pripeti, da se smer prednjih koles med drsenjem vozila spremeni, kar pripelje do tako imenovanega katapult efekta ob ponovni vzpostavitvi oprijema. Zato na treningih varne vožnje vedno znova ponavljamo pomen pravilnega položaja obeh rok na volanskem obroču in pravilno vrtenje volanskega obroča,« pojasnjuje Aleš Rodič, vodja Centra varne vožnje Blagomix iz Logatca in trener varne vožnje.

Veliko trkov nastane zaradi nepozornosti

Sodobni časi sicer zahtevajo, da smo ljudje vedno in povsod dosegljivi. Če se nekomu ne javite na telefonski klic, je lahko že nekaj hudo narobe, zato vse več voznikov vožnjo izkorišča kot del delovnega časa in skuša opraviti nešteto obveznosti ali pa le poklepetati z znancem, tudi med vožnjo. A vožnja in telefoniranje ne gresta skupaj, saj naši možgani temu niso kos. »Naši možgani imajo omejene zmogljivosti za sprotno predelavo obvestil. Sočasno smo lahko pozorni le na omejeno število dražljajev. Kadar deluje na človeka preveč dražljajev hkrati, ne bo zmogel vseh predelati in bo lahko spregledal kako ključno obvestilo. Med telefonskim pogovorom so naši možgani zasedeni z dodatnimi obvestili, ki prihajajo preko telefona, in če se med vožnjo zgodi kaj nepričakovanega, lahko voznik to spregleda. Raziskave kažejo, da velik del prometnih trkov nastane zaradi nepozornosti. Raziskave torej kažejo, da je telefoniranje med vožnjo nevarno. Tega se vozniki premalo zavedajo, ker prenašajo izkušnje iz vsakdanjega varnega telefoniranja v drugačne razmere vožnje,« razloži Marko Polič, prometni psiholog. Eksperimenti s tako imenovano nevidno gorilo – udeleženci so morali preštevati podaje med spremljanjem košarkarske tekme in približno polovica opazovalcev je spregledala igralca, oblečenega v gorilo, ki se je sprehodil čez igrišče – so jasno pokazali, kako dodatna naloga obremeni našo pozornost.

Ker gre za vse resnejši problem, ki ga tudi še višje kazni verjetno ne bi pomagale odpraviti, bi morala avtomobilska industrija sama poskrbeti, da telefoniranje med vožnjo ne bi bilo mogoče. Najbolje bi bilo, če bi proizvajalci s tehničnimi sredstvi onemogočili telefoniranje med vožnjo, saj bi le tako lahko voznikom iz rok vzeli možnost, da se odločijo za nevarno vedenje. »Obenem pa ne bi škodilo več sistematičnega in argumentiranega informiranja o ogrožujočem vedenju. Težava je seveda v tem, da se mnogi vozniki marsikdaj nevarno vedejo in se jim nič ne zgodi, zato menijo, da lahko to vedno počnejo. Toda vrč gre po vodo, dokler se ne razbije. In kazni za nevarno vedenje v prometu so lahko hude, ne v evrih, ampak v zdravju in življenjih,« še dodaja Polič. Telefoniranje med vožnjo pomeni resno nevarnost, zato se morajo vozniki osredotočiti na cesto, saj vsaka sekunda nepazljivosti lahko pomeni razliko med varno vožnjo in nesrečo.