Če ste lik v znanstvenofantastični zgodbi in vas zanima, ali živite v utopiji ali distopiji, se ozrite in poglejte, kakšni avtomobili se vozijo okoli vas. Če imajo ostre kote in spominjajo na tanke, znate biti v distopiji. Če ste obdani z minimalističnimi avtomobili, ki ne premorejo kotov in so po možnosti beli, obstaja verjetnost, da ste del utopične družbe. Se pa splača za vsak slučaj preveriti, ali se pod površjem vašega družbenega reda dogaja kaj sumljivega. Kaj pa če je vaš avto poln dinamičnih in prelomljenih kotov, ki jih dopolnjujejo lepo ukrivljene linije, in je nekoliko agresivnega videza? Potem ste verjetno kul mulec, ki šviga po nočnih cestah Neo Tokia. Ironično zadnjemu opisu zelo lepo ustreza druga generacija Toyotinega C-HR, ki je bil oblikovan v Franciji, izdelujejo ga v Turčiji, na Japonskem pa ga sploh ne prodajajo. Ni panike. Tudi na slovenskih cestah se je dobro pokazati.
Ko sedeš za volan novega C-HR, takoj ceniš, da je notranjost prilagojena predvsem vozniku. Osrednja konzola, ki je proti vozniku odprta, proti sovozniku pa deloma zaprta, medtem ustvarja vtis nekakšne ločenosti voznika od preostalih potnikov. Čeprav te avtomobil poskuša tesno objeti, na sprednjih sedežih ni neprijetno utesnjujoč. Športna prednja sedeža sta udobna. Pohvale gredo tudi odločitvi za nadzor klime s pomočjo gumbov oziroma fizičnih stikal.
Posrečenost prednjega dela avtomobila na zadnjih sedežih žal ne doživi nadaljevanja. Zaradi dolžine 4,36 metra in medosne razdalje 2,64 metra strašnega razkošja tako ali tako ni bilo pričakovati, je pa ob nizkem stropu pri zadnjem delu avtomobila občutek utesnjenosti še toliko večji. Velik izziv je tudi nameščanje otroških stolčkov. Tudi zato, ker se zadnja vrata avtomobila ne odpirajo strašno široko. Se sicer da, a družine niso njegova ciljna skupina. Toyota je dokaj jasna, da s C-HR cilja zlasti na mlade oziroma pare brez otrok, ki nekaj dajo na videz in so za to pripravljeni sprejeti tudi kakšen kompromis glede praktičnosti. Ta kompromis je v izvedbi priključnega hibrida še toliko večji. Prtljažnik CH-R tako in tako ni zajeten. Pri samopolnilnem hibridu obsega 388 litrov. Pri priključnem hibridu prostornina prtljažnika skopni na vsega 310 litrov. Je pa posrečen stranski učinek manjše prostornine, da dno prtljažnika leži višje in je poravnano z nivojem zadnjih sedežev, ko jih podremo. Pri samopolnilnem hibridu je bila med sedeži in prtljažnikom stopnička. Za na pot v dvoje torej bo. Tudi če imate več prtljage. S podrtimi sedeži je prostora za 1076 litrov.
Ko ste na cesti, do izraza hitro pridejo prednosti priključnega hibrida. Avto ima baterijo z zmogljivostjo 13,4 kWh, kar zadošča za do 60 kilometrov zmerne vožnje. Kdor ima doma možnost polnjenja avtomobila, zna večino svojih dnevnih potreb zadovoljiti zgolj na elektriko ter voziti v tihem spokoju. Je pa polnjenje baterije počasno in z zgornjo mejo pri 6,6 kW. To pomeni kakšni dve uri in pol polnjenja. Vhoda za kable ekspresnih polnilnic avto ne premore. Ko elektrike zmanjka, pa ima voznik novo izbiro. Lahko ga voziš kot običajnega hibrida, lahko pa izbereš tudi polnjenje baterije z bencinskim motorjem.
Po WLTP naj bi bila poraba bencina na 100 kilometrov vsega 0,9 litra, kar je morda dosegljivo v zelo ugodnih razmerah za prvih 100 kilometrov poti. Z vsakim nadaljnjim kilometrom stran od polnilnice se poraba seveda povečuje. Na koncu je govor o okoli 6 litrih porabe ob izključno bencinski vožnji in okoli 5,5 litra v hibridnem načinu. Motor medtem premore sistemsko moč 223 konjev (164 kW), kar prispeva k živahnosti avta, četudi ne gre za raketo. Pospešek do stotice traja 7,4 sekunde, najvišja hitrost pa je 180 km/h.
Vožnja je prijetna, z zelo dobro uravnoteženim vzmetenjem in majhnim nagibom v ovinkih. Natančen volan prispeva k dobremu občutku vodljivosti. Še najbolj moteči so trenutki močnega pospeševanja, ko se oglasi Toyotin menjalnik CVT. Kdor ni navdušen nad piskanjem, pa zna imeti težave s stalnim opominjanjem avtomobila, kdaj je zaznal spremembo omejitve hitrosti. Pa tudi kdaj ste zaznano omejitev prekoračili, četudi resnične omejitve niste. Opozori pa vas še, če s pogledom niste osredotočeni na cesto. Med parkiranjem bo prišla prav dobra kamera. Zaradi oblike zadka je vidljivost nazaj dokaj skromna. Zavoljo estetike pa so z zadnjega okna tudi sneli brisalec.
Da toyota C-HR ni za vsakogar, priča visoka cena. Za priklopnega hibrida je vstopna cena 36.690 evrov, testni model z najvišjo stopnjo opreme GR sport premiere pa stane že 47.690 evrov.
