Stari avtomobil pogosto dobi novo priložnost, ko se ga preda naslednji generaciji družinskih voznikov ali pa proda na trgu rabljenih vozil. Pogosto se avto tudi prepusti avtohiši ob nakupu novega. Kdor kupuje večinoma nove avtomobile, se z vprašanjem izrabljenih vozil torej ne ukvarja pogosto. Se pa morajo s temi postopki ukvarjati lastniki v poznejših ciklih lastništva avtomobila. Ljubitelji starih avtomobilov in starodobnikov znajo deliti zgodbe o skritih zakladih, ki jih najdejo propadajoče v skednjih in jih potem odkupijo, pretovorijo do domače garaže ter jim tam z veliko ljubezni vdihnejo novo življenje. Potem pa morajo tudi skozi postopke, da avtomobil legalno vrnejo na cesto.
So pa zelo pogosti tudi avtomobili, ki so preprosto prepuščeni propadanju na ulici. Tam čepijo celo večnost, postanejo del ulične kulise, dokler objestneži ne ugotovijo, da nimajo lastnika. Tedaj pogosto sledi vandalizem v obliki razbijanja šip, lomljenja kosov avtomobilske opreme. Na koncu sledita še sežig gum oziroma sežig celega avtomobila. Leta 2021 so v Rožni dolini v Ljubljani stali trije avtomobili, ki so po poročanju tamkajšnjih občanov v vsega dveh mesecih vsaj štirikrat goreli. Nikakor ne gre za osamljen primer. Veliko zapuščenih vozil najdemo tudi na robu gozdov in podobnih skritih površinah, velikokrat pa so preprosto parkirana na javnih in brezplačnih parkiriščih, brez želje, da bi se kdo kdaj ponje vrnil.
Nadzor nad zapuščenimi vozili primarno vodi policija, v mestih pa so za nadzor pristojni mestni redarji. »Lahko potrdimo, da nas občani pogosto obveščajo o domnevno zapuščenih vozilih, prav tako pa zapuščena vozila zaznavajo tudi redarji pri svojem rednem delu oziroma pri izvajanju nadzora na terenu. V obeh primerih ravnamo skladno z zakonodajo in pristojnostmi ter ustrezno ukrepamo,« so sporočili z ljubljanskega mestnega redarstva. »V primeru zapuščenega vozila na javni površini pooblaščena uradna oseba nanj namesti pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev vozila najkasneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe. Če zapuščeno vozilo ni odstranjeno v roku, ga ob upoštevanju zakonskih rokov na stroške lastnika odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki lahko poseže v vozilo, da pridobi identifikacijsko številko vozila. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo uniči ali proda. Mestno redarstvo je pristojno za ukrepanje zgolj v primerih, ko gre za zapuščeno vozilo na javni površini. Zapuščeno vozilo na podlagi prej omenjene odredbe odstrani javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, in sicer na varovani prostor.«
Namesto globe raje brezplačen odvoz
Čeprav zapuščena vozila pogosto nimajo registrskih tablic, identifikacijske številke zlasti starih vozil pa so lahko tudi slabo razločljive, so nam na redarstvu sporočili, da so pri identifikaciji lastnikov večinoma uspešni. To pa tudi pomeni, da poteza neskrbnega lastnika udari po žepu. »Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da se z globo 120 evrov kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani kljub temu, da je bila odrejena odstranitev v skladu z 2. odstavkom 19. člena zakona o pravilih cestnega prometa. Lastnik vozila mora izvajalcu rednega vzdrževanja cest poravnati tudi stroške odvoza in hrambe.« Odvoz zapuščenega vozila v Ljubljani sicer znaša 35 evrov, hramba zapuščenega vozila pa še dodatnih pet evrov dan.
Je pa spodbudna novica, da v Ljubljani v zadnjih letih število zapuščenih vozil na javnih površinah upada. Leta 2019 je bilo izdanih 659 odredb za odstranitev zapuščenih vozil, leta 2023 pa 355. Od tega so morali s pajkom leta 2019 odstraniti 240 vozil, leta 2023 pa le še 147. Podatki za leto 2024 bodo znani še ta mesec. Žalostno pri vsem tem pa je, da brezbrižni lastniki z zapuščenimi vozili ogrožajo okolje in zdravje ljudi, ob tem pa tvegajo še globo, čeprav obstaja možnost brezplačnega odvoza zapuščenega avtomobila, ki gre nato v brezplačno in predvsem primerno razgradnjo. Na ljubljanski občini sporočajo, da se je za odvoz mogoče dogovoriti na brezplačni telefonski številki 01 78 88 098 družbe Ekomobil, ob tem pa obstaja tudi 54 zbirnih mest po vsej Sloveniji. Lastnik avtomobila, ki tako preda svoje vozilo v razgradnjo, je nadalje oproščen plačila dajatve za odjavo vozila, upravičen pa je celo do povračila sorazmernega deleža stroška vinjete. Ob predaji vozila mora imeti lastnik pri sebi prometno dovoljenje vozila in svoj osebni dokument. Če vozilo predajamo v imenu nekoga drugega, moramo imeti tudi pooblastilo lastnika vozila.
Za veliko večino vozil se sled izgubi
Predano vozilo gre nato v primerno razgradnjo. Od leta 2015 to v Evropski uniji pomeni, da mora iti kar 95 odstotkov teže odsluženega vozila v ponovno uporabo ali reciklažo. Za ponovno uporabo so primerni deli, ki niso ključni za varnost potnikov in vozila. Sem sodijo deli karoserije, motor oziroma deli motorja, luči in nepoškodovane šipe. Kot odpadek se torej obravnava le 5 odstotkov teže avtomobila. Je pa treba ves postopek razgradnje izpeljati pravilno. Izvajalci morajo zato natančno beležiti, kako so avto razgradili, katere frakcije so iz njega nastale in kam so vse skupaj dali v nadaljnje ravnanje. Vključno s podatkom, kaj je šlo v ponovno uporabo, kaj v reciklažo, kaj v termično predelavo in podobno. »Vozila vsebujejo olje, gorivo, akumulatorje, hladilne tekočine, zračne blazine, visokonapetostne baterije in druge nevarne odpadke,« je pojasnil Gregor Potočnik, vodja centra za razgradnjo vozil AT Kastelec. »Nepravilna odstranitev teh snovi lahko povzroči onesnaženje tal, vode in zraka ter nevarnost za zdravje ljudi.« Obrati, ki se ukvarjajo z razgradnjo avtomobilov, morajo zato imeti primerne postopke razgradnje in pridobiti ustrezna dovoljenja za razgradnjo vozil. »V skladu z veljavno uredbo o izrabljenih vozilih smejo avtomobile razgraditi obrati za razstavljanje izrabljenih vozil, ki morajo imeti veljavno okoljevarstveno dovoljenje, vozila lahko razgradijo tudi obrati, ki so vključeni v skupni načrt ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili,« še dodaja Potočnik.
Skrb pa zbuja podatek, da se v Sloveniji pri pooblaščenih podjetjih še vedno razgradi le peščica avtomobilov, ki so odjavljeni iz prometa. Za veliko večino, tudi več kot 50.000 na leto, se sled preprosto izgubi. Veliko jih razgradijo na avtoodpadih, ki delujejo na črno, oziroma jih razstavljajo kar sami posamezniki in nato prodajajo rezervne dele avtomobila ali pa materiale, ob tem pa je vprašljivo, kako ravnajo z odpadnim oljem, hladilnimi tekočinami in drugimi odpadki. Skupno je v avtomobilu namreč za okoli 30 kilogramov nevarnih snovi.
