Slovenski jezik je – na kar redkeje pomislimo – plod tisočletnega razvoja in mnogih vplivov, ki so oblikovali naš besedni zaklad. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je, če zaokrožimo, 100.000 gesel – od črke a do glagola žvrkljati. Vsako od njih je od nekod prišlo. Letos mineva deset let od tretje izdaje Slovenskega etimološkega slovarja Marka Snoja, ki se ukvarja s tem področjem, slovar pa ponuja številne zanimive odgovore. To je bil povod za to prav posebno besedno popotovanje.

Pri proučevanju izvora besed nam sicer pomaga primerjalno jezikoslovje, ki ugotavlja, ali je beseda podedovana iz starodavnega (indoevropskega) prajezika ali pa je bila izposojena iz tujega jezika. Tako denimo izvemo, da je slovenska beseda škarje prišla iz nemščine in bunda iz madžarščine. Zanimivo je tudi dejstvo, da zgodnja slovenščina ni marala besed, ki bi se začele z a, e ali u, zato so na začetek dodali j – jagnje, jetra, jutri. Kasneje se je to spremenilo, zato imamo danes tudi takšne besede. Recimo antologija, ezoterika.

Skupno indoevropsko dediščino našega jezika razkrivajo podobne besede v slovenščini in angleščini: brat – brother, mati – mother, sestra – sister, noč – night, miš – mouse, sneg – snow, gost – guest, voda – water, mleko – milk. Mnoge besede, ki jih Slovenci uporabljamo vsak dan, prav tako nosijo pečat tujega izvora: adijo izvira iz latinščine (»ad deum« – k Bogu), baraba in mulec sta prišla iz italijanščine, od koder prihajajo tudi fant, mineštra, barka, kapučino, špageti in bankomat. Iz francoščine smo si sposodili besede, kot so klošar, afera, ambasada, ansambel, apartma, bife, bonbon, bonton, garsonjera, kamion, pomfrit, žur – ter tudi žaljivko kreten, ki je prvotno pomenila kristjan.

Prihodi iz nemščine so prav tako številni in pričajo o tesnih stikih z nemško govorečimi območji. Nekatere besede izvirajo celo iz bolj oddaljenih krajev: banana iz Afrike, orangutan iz Indonezije in kimono iz Japonske. Vse to dokazuje, kako živ in raznolik je naš jezik ter kako ga vztrajno bogatijo vplivi iz drugih kultur.

Tokrat smo izbrali nekaj zanimivih besed in se poigrali z iskanjem njihovega izvora tako v omenjenem etimološkem slovarju kot drugih virih. Vrstni red je bolj ali manj naključen.

1. Šampon

Precej verjetno je, da med tuširanjem ali kopanjem v kadi uporabljate šampon. Najbrž pa ne veste, da beseda prihaja iz Indije, jezika hindi, in sicer iz glagola »campna«, »čampna«, kar pomeni gnesti ali masirati mišice. Morda je beseda v evropske jezike prišla prek Anglije. V 18. stoletju je namreč neki angleški častnik opisal postopek šamponiranja, kar je vključevalo masiranje celotnega telesa in umivanje las.

2. Robot

To besedo je skoval pisatelj, in sicer Čeh Karel Čapek. Prvič jo je uporabil v socialnoutopični drami R. U. R. (Rossumovi univerzální roboti). Besedo je uporabil za mehanična bitja, ki osvojijo svet. Čapek je sprva poskušal besedo za nenavadna bitja izpeljati iz latinske »labori«, vendar ga je brat spomnil na češki izraz »robota«, kar pomeni težko delo, tlaka.

3. Zmaj

Pomislili bi, da beseda zmaj izhaja iz kakšne posebej veličastne besede, glede na to, da danes opisuje tako mogočna, četudi mistična bitja. V takšni ali drugačni obliki jo poznajo tudi v mnogih drugih slovanskih jezikih, zdi pa se, da je sprva pomenila kačo. Pomislimo na »zmijo« v hrvaščini, v ruščini je »zmeja«. Razvila se je najbrž še iz starejše besede, ki je pomenila »nahajajoč se v zemlji« ali »plazeč se po zemlji«.

4. Viski

Beseda je prevzeta iz angleške »whiskey«, »whisky«, kar pa je v resnici izposojeno in skrajšano iz škotščine oziroma galščine – »uisge beatha«. Viski torej dobesedno pomeni voda življenja. Zanimivo je, da je podobno v latinščini, »aqua vitae«, in v francoščini – »eau de vie«. Oboje je poimenovanje za žganje.

5. Karantena

Ko so v 14. stoletju ladje priplule v Benetke, so morale včasih počakati 40 dni, preden so jim dovolili izkrcanje. Razlog je bila skrb, da bi mornarji s seboj prinesli kakšno bolezen. V italijanščini 40 dnem rečejo »quaranta giorni«. Potem je le še malo do izraza, ki se je po minuli pandemiji dodobra usidral tudi v slovenščini – karantena.

6. Malarija

Ko že ravno omenjamo karanteno in Italijane: tudi malarija je njihovo maslo, vendar lahko rečemo, da so se pri slednji zmotili, če je že poimenovanje karantene nekako smiselno. Malarija namreč, če prevedemo dobesedno, pomeni slab zrak, kar izhaja iz prepričanja, da je ta bolezen posledica vonjav, ki so se širile iz močvirij. Niso pomislili, da so vzrok morda komarji, ki jih je bilo naokoli precej. Morda bi to bolezen ob takšnem zavedanju poimenovali drugače.

7. Hipoteka

Tujka, ki nam ni posebej ljuba. Prevzeta je prek nemščine »Hypothek«, še pred tem iz latinščine »hypotheca« in še prej iz grščine »hypotheke«, kar pomeni zastavek, kar zastavimo kot kavcijo za povračilo dolga. Ne smemo pozabiti, da besedni zaklad jezika nekako odraža odnose v družbi. Če stari Slovani niso poznali hipoteke, so se očitno dogovarjali drugače, manj izkoriščevalsko, če rečemo malce šaljivo.

8. Šah mat (tudi samo mat)

Izraz pomeni konec šahovske igre. Nekateri domnevajo, da prihaja iz arabščine, v kateri »al-shah mata« pomeni kralj je mrtev. Toda vsakdo, ki je že odigral partijo, ve, da kralj pravzaprav ne umre, zato je bolj verjetno, da izraz prihaja iz perzijščine, v kateri »shah-mat« dobesedno pomeni, da je kralj v položaju brez izhoda. Izraz sicer ni bil povezan samo z igro, pač pa opisuje resnično taktično situacijo, ko v vojni ali boju kralju zmanjka možnosti za izhod.

9.  Amater

Kot vemo, amater nečesa ne počne toliko zaradi plačila kot zaradi ljubezni do nečesa. Izvor besede je primeren – »amare«, kar pomeni ljubiti.

10. Babica

Tudi to je zelo star slovanski izraz. V drugih slovanskih jezikih je prisoten kot »baba« in je že v praslovanščini pomenil stara ženska. Zanimivo je, da je v latinščini podobno: »bóba« je bil izraz za staro (poročeno) žensko, ponekod so s podobnimi izrazi opisovali čarovnice, starke, z izrazom »babo« pa očeta oziroma ata. Izraz so si pravzaprav izmislili dojenčki oziroma otroci, ki večkrat podvojijo zlog »ba«, iz česar nastane »ba-ba«.

11. Astronavt, kozmonavt

Velik je skok od babice do astronavta oziroma kozmonavta. Pa vendar. Ker želimo biti v tem svetu politično nevtralni, smo izbrali oba izraza, ki sta deloma povezana. Izraz astronavt je bil sicer skovan že davno, preden se je človek podal v vesolje. Sprva je bil to v angleščini izraz za vesoljsko plovilo, in ne osebo. Pisec Percy Greg ga je tako uporabil v delu Across the Zodiac leta 1880. Toda najbrž ga je populariziral Francoz Joseph Henri Honoré Boex, ki ga je v svojem delu uporabil leta 1927, in je z izrazom »astronautique« opisal osebo. Korenine izraza izhajajo iz grščine in ga lahko dobesedno prevedemo kot zvezdni mornar.

Kozmonavt ima izvor v ruščini in grščini. Grški izraz za vesolje je namreč »kosmos«, kar pomeni svet, vesolje, »nautes« pa je, kar smo že nakazali, mornar. Kozmonavt, ki so ga imeli v Rusiji raje, je torej »vesoljski mornar«. Oba izraza sta se uveljavila tudi v slovenščini.

12. Tajkun

Ta izraz prihaja iz Japonske – »taikun«. Najbrž je prek angleščine ali nemščine prišel v slovenščino. V etimološkem slovarju ga ne bomo našli, je pa lepši slovenski izraz velikaš. Tudi japonski izraz ni izviren, saj ima kitajske korenine in pomeni veliki vladar. Na Japonskem je bil izraz sicer bolj povezan s šoguni kot s cesarjem, ki je imel pravzaprav manj moči od prvih.

13. Oranžna

Od vseh barv smo izbrali oranžno, ker je posebej zanimiva. Beseda namreč prihaja od poimenovanja sadeža – pomaranče. Najprej so jo, kot se zdi, poznali v francoščini, »orange«, »orangé«, kar je prvotno pomenilo pomarančne barve. Ima pa izvor v perzijščini, kjer so temu sadežu rekli »narandž«, sanskrt pozna podoben izraz. Zanimivo je, da slovenščina, kot se zdi, pravzaprav zelo dolgo ni imela besede za opis takšne barve. Najbrž so si pomagali bolj opisno.

14. Delfin

Delfini so priljubljeni sesalci, zato je kar prikladno, da so ime dobili iz grške besede »delphís«, kar je izpeljano iz »delphýs« ali »délphos« – maternica. Nekateri domnevajo, da so jih tako torej poimenovali, ker imajo samice maternico, toda to ni nujno res. Povsem mogoče je, da so jih tako poimenovali zaradi njihove oblike. Lahko da se je takšno ime uveljavilo zaradi tesne povezave med ljudmi in delfini, kar je bilo v starogrški kulturi posebej cenjeno.

15. Bojkot

Te dni so na Hrvaškem priredili bojkot trgovin. Izraz poznamo tudi mi. Najbrž smo besedo dobili iz nemščine, »boykott«, »boykottieren«, Nemci od Angležev. Kaže, da je beseda prišla iz priimka Boycott. Angleški posestniški upravitelj Charles C. Boycott (1832–1897) je na Irskem zaradi trdosrčnosti pri najemnikih postal tako osovražen, da pri njem ni hotel nihče več delati, mu ničesar prodajati in od njega ničesar kupovati. Bojkotirati torej prvotno pomeni, kot razlaga etimološki slovar, obravnavati tako, kot so najemniki obravnavali C. Boycotta.

16. Saksofon

Tudi saksofon je dobil ime po osebi oziroma priimku. Prvi ga je izdelal Adolphe Sax. To ni edini inštrument z njegovim imenom. Prav tako je izdelal saksootrombo, saksorog in saksotubo.

17. Silhueta

Nadaljujmo s priimki. Na splošno velja, da ta beseda, ki opisuje temno, v obrisih vidno postavo ali stvar, izvira iz priimka francoskega pisca in politika Étienna de Silhouetta. Kakšna je točno povezava med njim in izrazom, danes težko ocenjujemo. Ena od razlag pravi: ta cenena vrsta likovnega dela je dovtipno poimenovana po francoskem ministru, ki je slovel po varčnosti. Silhueta je namreč v primerjavi s klasičnim portretom poceni. Menda je imel v svojem dvorcu ogromno takšnih slik, toda njegov dom je leta 1871 povsem pogorel, tako da danes tega ne moremo z gotovostjo vedeti.

18. Narcisizem

Tudi narcizem prihaja od osebe, le da je ta mitološka. Oznaka je prevzeta iz nemščine in jo je kot psihološki strokovni izraz uporabljal Paul Näcke (še posebej populariziral pa Sigmund Freud). Nárkissos je bil sicer v grški mitologiji mladenič, ki se je zaljubil v svoj odsev v vodi, od ljubezni umrl in se spremenil v narciso. Mitološki mladenič je poimenovan po cvetlici narcisa, katere cvet se sklanja proti tlom, kakor se je, občudujoč svojo podobo, nad vodo sklanjal Narcis. Näcke je izraz razumel kot osebo, ki svoje lastno telo vidi kot objekt spolnosti oziroma spolnega poželenja. Danes jo uporabljamo za opisovanje ljudi, ki so prekomerno egoistični in se nagibajo k megalomaniji.

19. Cigara, cigareta

Sigmund Freud je menda sam dejal, da je »včasih cigara vendarle samo cigara«. Toda izvor besede je v španski besedi »cicada«, kar je nekatere navedlo k temu, da je bila cigara (in posledično cigareta) poimenovana zaradi oblike, ki je podobna vrsti žuželk. Druga možna razlaga je majevska beseda »sikar«, kar pomeni kaditi. V slovenščino smo besedo cigareta sicer najbrž dobili iz nemške »zigarette«, oni iz francoščine »cigarette«, kar je manjšalnica od cigare.

20. Cepivo

Izvor je najbrž praslovanski. Stari jeziki so poznali ta izraz, ki je pomenil sekati, klati. »Pri cepljenju dreves se mesto na divjaku, kamor se vstavi cepič, malo razkolje, razcepi,« pojasnjujejo v etimološkem slovarju. Beseda je nedvomno zelo stara. Iz podobnega osnovnega pomena se je razvilo sorodno poimenovanje, ko cepimo rastline ali ljudi.

21. Origano

Etimološki slovar glede tega izraza pravi: »Prevzeto prek italijanščine 'origano' in latinščine 'origanum', grščine 'origanon', kar je prevzeto iz nekega (pred)antičnega sredozemskega jezika. Rastlina izvira iz severne Afrike.« Nekateri grško govoreči strokovnjaki menijo, da je izvor v resnici bolj grški, saj »orei« pomeni gora, »ganos« svetloba ali veselje, kar bi pomenilo, da so to priljubljeno začimbo poimenovali, ker prinaša »veselje z gora«. Mimogrede, nekoč so bile začimbe precej bolj redke, kot so danes.

22. Tulipan

To besedo smo dobili od Turkov. »Tülbend« namreč pomeni turban. Oblika tulipanovih pestičev, ko odpadejo venčni listi, spominja na to pokrivalo. Tulipan je iz Turčije v Evropo v 16. stoletju prinesel francoski ambasador Ghislain de Busbecq.

23. Marjetica

In marjetica? Ime je izpeljano iz osebnega imena Marjeta, Marjetica po zgledu iz nemščine (Margerite), italijanščine (Margheritina) in francoščine (Marguerite). Francosko poimenovanje za cvetlico, ki je bilo nemara prvo, najbrž ni nastalo neposredno iz osebnega imena, temveč iz starofrancoskega »mergarite« – biser. Osebno ime, ki je torej izšlo iz tega, dobesedno pomeni Biserka in ima še starejše korenine v latinščini in grščini.

24. Orhideja

Ta roža ima manj romantične korenine, kot bi si bržkone mislili. Prihaja iz grškega izraza »orkhis« v pomenu modo, testikel. Ta tropska ovijalka je tako poimenovana zaradi oblike gomoljev, ki spominjajo na moška moda.

25. Antologija

Antologija ima tudi presenetljivo cvetne korenine. Grško »nathos« pomeni roža, cvet, »logia« zbirka. Torej: antologija. Prvotno je izraz najbrž pomenil zbirko cvetja, današnji pomen morda prihaja iz bizantinskega zbornika epigramov, ki je nastal okoli leta 1300.

26. Šola

To so nam zakuhali v nemško govorečih predelih Evrope, ker je beseda najbrž prevzeta iz »schoule«, to pa so si sposodili iz vulgarne latinščine »scola« v pomenu šola, nauk, učena razprava. Toda pomen je bil sprva povsem drugačen. Latinska beseda je namreč izposojena iz grške »skhole«, kar v prvi vrsti pomeni prosti čas, počitek. V stari Grčiji in Rimu so namreč v prostem času radi učeno razpravljali, vsaj v določenem krogu prebivalstva.

27. Okno

Enako je v drugih slovanskih jezikih. V praslovanskem jeziku je najbrž podoben izraz pomenil gledati, to je bilo povezano s samostalnikom oko. Sklepajo torej, da si lahko prvotni pomen besede predstavljamo kot »oko hiše«. Mimogrede, v angleščini uporabljajo besedo »window«, kar je najbrž prvotno pomenilo »oko vetra«.

28. Torek in sobota

Medtem ko so nekatera poimenovanja dni v tednu nekako smiselna – ponedeljek (po nedelji), sreda (na sredini), četrtek (četrti po vrsti), petek (peti) in nedelja (dan brez dela) – se zdi drugače s torkom in soboto. Od kod ti dve poimenovanju? »Soboto« poznajo v mnogih slovenščini sorodnih jezikih. Najbrž je beseda prevzeta v času pokristjanjevanja, in sicer prek latinščine »sabbata«, »sambata«, hebrejščine »šabbath« in izraza za dan počitka (po šestih delovnih dneh) iz armenščine.

Torek izhaja iz staroslovanskega poimenovanja za drugi. V ruščini, denimo, »vtorój« še vedno ohranja prvoten pomen – biti drugi po vrsti.

29. Moka

Enako je tudi v tem primeru v mnogih slovanskih jezikih. Beseda ima najbrž zelo star izvor, morda indoevropskega, kjer podoben izraz opisuje tlačenje, gnetenje, stiskanje.

30. Morilec

Ta izraz so poznali že stari Slovani. Podobnega je najti v hrvaščini, srbščini, češčini, ruščini – »moriti« oziroma »morítь«, kar pomeni uničevati, zatirati. V praslovanščini je izraz »mreti« prvotno pomenil povzročati, da (u)mre.