Že od januarja naprej raziskovalci na različnih točkah, kjer vzorčijo klope, opažajo neobičajno veliko število teh neprijetnih živali. Pred njimi niso varni niti v Ljubljani, saj so predvsem na območjih Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, na Ljubljanskem gradu in tudi na vrtovih in otroških igriščih našli klope. »Na splošno ugotavljamo, da je populacija klopov v letošnjem letu po približni oceni vsaj za polovico, če ne še za več, večja od lani. Glavni razlog je velika populacija srn in jelenov, ki so glavni gostitelji odraslih gozdnih klopov. Kjer je več srn, je tudi več klopov. Drugi razlog je kratka in mila zima, ki je pripomogla k temu, da so se klopi zbudili in postali aktivni že veliko prej kot druga leta. Posledično je tudi populacija zdaj, ko so na višku, veliko večja,« razloži dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je eden največjih poznavalcev živali, predvsem žuželk in ptic, pri nas.
Vrh od aprila do junija
Kot kažejo za zdaj še neuradni rezultati monitoringa klopov, ki ga izvajajo Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, je število klopov letos neobičajno veliko in visoko nad povprečjem praktično po celotni Sloveniji. Na vseh vzorčnih mestih jih je več kot običajno. Rezultati triletnega monitoringa, s katerim so začeli letos, bodo dali še bolj jasen vpogled v razširjenost klopov in v to, kdaj je populacija najbolj aktivna. Kot pojasni Tomi Trilar, se klopi pojavijo, ko so temperature okoli 6 stopinj Celzija, prvi vrh dosežejo od aprila do junija, potem se v vročini malo potuhnejo, nato pa spet izbruhnejo septembra in so prisotni, dokler se temperature ne spustijo pod 6 stopinj Celzija. Za zdaj tujerodne invazivne vrste klopov niso zasledili in je tudi ne pričakujejo, zagotovo pa so že te, ki jih poznamo pri nas, več kot zadosten razlog za skrb, saj lahko gostitelju prinesejo hudi bolezni, kot sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.
V Sloveniji je najpogostejša lymska borelioza, ki se pojavlja po vsej državi in za katero vsako leto zboli od 3000 do 7000 ljudi. V letošnjem letu so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) do vključno 21. tedna prejeli že 678 prijav obolenja z lymsko boreliozo. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji, sledita primorsko-notranjska in koroška statistična regija.
Borelija, kot jo laično imenujemo, se na človeka prenaša z ugrizom okuženega klopa (v Evropi je to Ixodes ricinus). Klop postane kužen s sesanjem krvi okužene živali, najpogosteje so to mali gozdni sesalci in ptiči, lahko tudi večje živali, ki so naravni rezervoar za bakterije. Za zdaj ni dokazov o prenosu bolezni s človeka na človeka. Vsak, ki je izpostavljen ugrizom okuženih klopov, je dovzeten za razvoj bolezni, tudi če je bil z njo že kdaj okužen.
Borelioza običajno poteka v treh fazah. V prvi fazi bolezni (3 do 32 dni po ugrizu okuženega klopa) se pojavijo značilne spremembe na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredini bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Pomembno je razlikovati običajno alergijsko reakcijo kože, ki se lahko pojavi takoj na mestu ugriza, in kožne spremembe, značilne za boreliozo. Kožne spremembe pa niso vedno prisotne. V drugi in tretji fazi bolezni, ki se lahko pojavi tudi več mesecev ali let po okužbi, se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Boreliozo zdravijo z antibiotiki. Pomembna je zgodnja prepoznava bolezni, saj je zdravljenje v prvi fazi bolezni praviloma zelo učinkovito.
Precepljenost je nizka
Še večji problem je klopni meningoencefalitis, saj za to težko in včasih tudi smrtno bolezen ne obstajajo zdravila. Edina zaščita, da ne zbolimo, je cepljenje. Pri tem Slovenija spada v vrh evropskih držav po pojavljanju te bolezni, precepljenost pri nas pa je zelo nizka. Kot povedo na NIJZ, je med splošno populacijo z enim odmerkom cepljenih okoli 16 odstotkov ljudi, redno pa se cepi sedem do osem odstotkov prebivalcev. »Pri dveh tretjinah ljudi okužba s klopnim meningoencefalitisom poteka brez simptomov. Pri tretjini se bodo razvili simptomi teden do dva po vbodu klopa. Pri tem je treba opozoriti, da okrog tretjina bolnikov vboda klopa niti ne opazi.«
Bolezen se začne po inkubaciji, ki najpogosteje traja 7 do 14 dni po vbodu klopa. Približno tretjina bolnikov vboda klopa ne opazi. Značilna bolezen poteka dvofazno; prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi dva do štiri dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice, kot so slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze.
Vsako leto pri nas za klopnim meningoencefalitisom zboli od 62 do 187 ljudi. Od 100 bolnikov jih bo do 10 imelo ohromitve, ki bodo pri petih trajno ostale, eden do dva bosta umrla. Več kot tretjina jih bo imela trajne posledice, tako imenovani postencefalitični sindrom, ki življenja sicer ne ogroža, a močno zniža njegovo kvaliteto. Tako pravi statistika.
V letošnjem letu so na NIJZ do vključno 21. tedna prejeli 14 prijav obolenja s klopnim meningoencefalitisom. Stopnja obolevnosti je bila najvišja v primorsko-notranjski statistični regiji, sledita goriška in gorenjska statistična regija.
Ob tem seveda ni odveč poudariti, da je zaščita pred odhodom v gozd ali na vrt nujno potrebna. Človek klopa dobi, ko oplazi na primer grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, zaprta obutev). Oblačila naj bodo svetle barve, saj klopa na njih lažje opazimo. Namažemo se z repelentom, ki odganja klope. Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.
