Sladkorna bolezen tipa 2, ki po ocenah Mednarodne diabetične federacije prizadene že enega od devetih odraslih po svetu, ostaja eden največjih zdravstvenih izzivov sodobnega časa. Medtem ko sta uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost temeljni kamen boja proti tej bolezni, nova študija, objavljena v ugledni reviji Journal of Sport and Health Science, prinaša presenetljive ugotovitve o tem, katera vrsta vadbe je morda najučinkovitejša.
Raziskovalna ekipa z univerze Virginia Tech in Univerze v Virginiji v ZDA je v prelomni študiji na živalskem modelu ugotovila, da trening za moč, kot je dvigovanje uteži, ponuja vsaj tako pomembne, če ne celo boljše koristi pri uravnavanju krvnega sladkorja kot aerobna vadba, denimo tek.
Ohranjanje zdravja
Telesna dejavnost je ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Ne le da zmanjšuje tveganje srčno-žilnih bolezni, debelosti in duševnih stisk, ampak ima tudi neposredno vlogo pri presnovi glukoze. Glukoza (krvni sladkor), ki jo večinoma pridobimo s prehrano, je primarno gorivo za naše celice.
Pri hiperglikemiji, ko je raven sladkorja v krvi kronično povišana (po smernicah običajno nad 1,10 g/l na tešče), celice postanejo odporne proti inzulinu, hormonu, ki glukozi omogoča vstop vanje. To stanje, znano kot inzulinska rezistenca, vodi neposredno v razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Šport je znan kot odličen način za uravnavanje glikemije, vendar nova študija kaže, da vse oblike vadbe morda nimajo enakega učinka.
Izziv za raziskovalce je bil, kako neposredno primerjati učinke treninga moči in vzdržljivosti na način, ki bi bil primerljiv s človeško izkušnjo. Rešitev so našli v inovativnem pristopu.
Znanstveniki so zasnovali prvi model mišjega dvigovanja uteži. Glodavci v skupini za trening moči so živeli v kletkah, kjer so morali za dostop do hrane dvigniti obtežen pokrov. Ta obremenitev se je postopoma povečevala, kar je natančno simuliralo progresivni trening upora pri ljudeh.
Druga skupina miši, vzdržljivostna skupina, je imela prost dostop do kolesa za tek. Obe skupini so primerjali s kontrolnima skupinama, ki nista bili aktivni – ena je dobivala običajno hrano, druga pa hrano z visoko vsebnostjo maščob, ki spodbuja debelost in presnovne motnje.
Jasni rezultati
Osemtedenska študija je natančno spremljala težo, telesno sestavo, porazdelitev maščob, telesno zmogljivost ter, kar je najpomembnejše, uravnavanje glukoze in občutljivost za inzulin.
Rezultati so bili jasni. Obe vrsti vadbe sta bili koristni – tako tek kot dvigovanje uteži sta zmanjšala trebušno in podkožno maščobo ter izboljšala odzivnost na inzulin v skeletnih mišicah.
Vendar je trening z dvigovanjem uteži pokazal statistično pomembno boljše rezultate pri specifičnem uravnavanju ravni sladkorja v krvi.
»Naši podatki kažejo, da tako tek kot vadba za moč izboljšata uravnavanje krvnega sladkorja,« je v izjavi za javnost povedal Chen Yan, raziskovalec vadbene medicine na Virginia Tech in vodilni avtor študije. »Vendar vadba za moč ponuja protidiabetične koristi, ki so vsaj tako pomembne, če ne celo boljše.«
Raziskovalci pojasnjujejo, da različni vrsti vadbe vplivata na različne signalne poti v mišičnih celicah. Zdi se, da trening moči sproži mehanizme, ki so še posebej učinkoviti pri pospeševanju privzema glukoze v mišice, neodvisno od neposredne porabe energije med aktivnostjo, je poročal portal EurekAlert.
