V noči s sobote, 25. oktobra, na nedeljo, 26. oktobra 2025, smo spali eno uro dlje. Takrat naj bi kazalce na urah ob treh zjutraj premaknili za eno uro nazaj na drugo uro – na zimski čas. Da se razumemo - to sem naredil že zvečer - ne da se mi vstajati ob treh zjutraj. In sploh je bilo zelo prijetno, da smo spali to noč eno uro dlje. To bo trajalo do noči z 28. na 29. marec 2026, ko bomo uro nastavili nazaj na poletni čas.
Premik ure lahko povzroča takšne in drugačne težave. Vse življenje na Zemlji je namreč prilagojeno vrtenju našega planeta okoli osi in okoli Sonca. Vemo pa tudi, da imajo živi organizmi, vključno z ljudmi, notranjo - tako imenovano biološko uro - ki služi prilagajanju izmenjave dneva in noči. Nobelovi nagrajenci leta 2017 iz fiziologije in medicine: Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young so z uporabo sadnih mušic izolirali gen, ki nadzoruje naš normalen dnevni biološki ritem. Pokazali so, da ta gen kodira beljakovino, ki se ponoči kopiči v celici in se nato čez dan razgradi. In tako se večina živih organizmov prilagaja svetlobnim spremembam v okolju. 24-urna izmenjava svetlobe in teme (dan in noč) - cirkadiana ritem - vpliva na organizme in jim ureja tudi različne fiziološke funkcije kot so krvni tlak, srčni utrip, telesno temperaturo, raven hormonov, presnovo, spanec in včasih tudi počutje ter vedenje.
Pomembni gen
Torej imamo gen v našem telesu, ki nadzoruje ta cirkadiana ritem. To zaznamo v mnogih primerih. Tako ima hormon melatonin vzdevek »hormon teme« in uravnava določene presnovne procese ter kontrolira spanje. Srčno-žilne, nevrološke in težave z dihanjem se najpogosteje pojavljajo zjutraj, ko je prisotnega največ »stresnega hormona« kortizola. Samo nekaj okvirnih, približnih podatkov o fizioloških funkcijah pri človeku, ki so posledica cirkadiana ritma: ob dveh ponoči je spanec najgloblji, ob štirih je najnižja telesna temperatura, ob šestih se izloča kortizol, ob osmih je največja rast krvnega tlaka, ob devetih največja budnost, ob dveh popldne najboljša koordinacija, ob treh najhitrejši odzivni čas, ob šestih zvečer najvišja telesna temperatura, ob osmih najvišji krvni tlak, ob devetih zvečer začetek izločanja melatonina.
In kaj storiti, da si ne porušimo cirkadiani ritem? Teh navodil je kar nekaj. Vzdržujte dosleden urnik spanja in budnosti – spi se ponoči, bedi se podnevi. Izpostavljajte se jutranji sončni svetlobi, redno rahlo telovadite, vendar ne pred spanjem. Pred spanjem se sprostite in preberite nekaj strani v knjigi. Izogibajte se tudi močni svetlobi z zaslonov in ne pijte kave, alkohola ter ne jejte težkih obrokov hrane pred spanjem. Spalnica mora biti ponoči zatemnjena, lahko pa uporabite čepke za ušesa in plašnice, itn.
Lažje je jeseni
Dosti lažje prenašam premik ure jeseni, spomladi je težje in potrebujem nekaj dni, da se prilagodim novemu dnevnemu ritmu. Dejavnost premikanja ure (kazalcev) prepušča nežni spol meni. Nekatere premike je potrebno opraviti ročno in je to včasih zahtevno opravilo pri stenskih urah. Za ure na mikrovalovni ter na kuhinjski pečici je lažje. Nekatere ure so kontrolirane preko radijskih valov. Preveriti pa je treba ure za vklop centralne kurjave in gretje vode. V pametnih telefonih in računalnikih se ura sama nastavi, seveda le če imate avtomatsko nastavitev vklopljeno. Še največ težav sem imel z nastavitvijo ure v avtomobilu. Z novim avtom sem namreč dobil knjigo z navodili (441 strani gostega tiska in črno belih slik z nenavadnim kazalom). Zelo težko mi je bilo najti to knjigo, še težje je bilo najti navodila v njej za nastavitev ure, še težje je bilo slediti navodilom.
V Evropski uniji že nekaj let poteka razprava o odpravi tega pol-letnega premikanja ure. In vsi smo za to, da se premikanje ure odpravi. Na to se spoznamo in tu smo poenoteni, zgodi se pa nič. Predvsem me pa moti, da uro premaknemo na zimski čas že jeseni, (po)letni čas pa je že spomladi. In ko povzročimo začasno neskladje med okoljem in našo notranjo biološko uro, se to vedno odrazi tudi na našem počutju. Tudi pri meni je bilo tako - pri premikanju ur v hiši je bilo izrečenih nekaj sočnih, spontanih kletvic. Je pa zelo res, da pri daljših potovanjih preko več časovnih pasov doživimo spremembo biološke ure kot "jet lag".
***
Besedilo je bilo objavljeno v rubriki Zdrava drža, ki jo objavimo vsak teden v Nedeljskem dnevniku in katere avtor je Vane Leban.
