Vse več ljudi doživlja srčni infarkt, zato je pomembno vedeti, da se tveganje smrti lahko prepolovi, če nam pacienta uspe pripeljati v bolnišnico v prvi uri od trenutka, ko začuti prvi napad ostre bolečine. Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko to tveganje še dodatno zmanjšamo, če med čakanjem na pomoč položimo tableto aspirina pod jezik ali jo pogoltnemo.
Na žalost mnogo ljudi ne stori ničesar, ignorirajo simptome ali jih zamenjajo za razdražen želodec ali mišični krč. Po raziskavah sodeč skoraj polovica tistih, ki so doživeli srčni infarkt, čaka do dve uri, preden poišče zdravniško pomoč. V tem kritičnem času mnogi umrejo. Tisti, ki imajo srečo, da preživijo, utrpijo nepopravljivo poškodbo srca.
Približno 50 odstotkov bolnikov, ki doživijo srčni napad, umre v prvi uri po pojavu simptomov, preden pridejo v bolnišnico. Pacient mora prispeti v bolnišnico v prvi uri.
Zakaj toliko žrtev srčnega infarkta čaka, da bi drugim povedali o svoji bolečini, ki se v nekaterih primerih občuti kot »slon, ki ti sedi na prsih«? Bolniki, ki odlašajo s poročanjem o svojih težavah, običajno navajajo naslednje razloge: verjamejo, da so »neranljivi«, da se jim kaj takega ne more zgoditi, napačno si razlagajo opozorilne simptome, se poskušajo samozdraviti (na primer z jemanjem zdravila proti zgagi) ali pa trpijo v tišini. Preprosto ne verjamejo, da so doživeli srčni infarkt. Nič nenavadnega ni, da se ljudje zmotimo pri razlagi in da na primer zamenjamo bolečino blagega srčnega infarkta z želodčnimi težavami ali celo mišičnimi krči. Približno osmina vseh primerov srčnega infarkta je tako imenovanih tihih srčni infarktov – to so tisti brez očitnih simptomov. Obstajajo ljudje, ki jim je neprijetno že ob misli, da bi hiteli v bolnišnico zaradi neke vrste bolečine v trebuhu. Vendar nima smisla umirati zaradi nevšečnosti. Smiselno je biti pozoren na neobičajne simptome.
In seveda nemudoma poiskati zdravniško pomoč, še posebno če gre za visoko tveganje za srčni infarkt, bodisi zaradi genetske predispozicije ali drugih dejavnikov tveganja (čezmerna telesna teža, visok krvni tlak, povišan holesterol v krvi, kajenje, starost nad 65 let in podobno).
Kako veste, da ste imeli srčni infarkt?
Ker so simptomi različni, ne morete vedeti povsem zanesljivo. Vendar je bolje, da vam v bolnišnici odkrijejo gastritis (vnetje želodca), kot da odlašajo z zdravljenjem pravega infarkta.
Na splošno je bolečina pri srčnem infarktu topa in neprijetna, trdovratna in ne preneha niti po desetih minutah. Bolnik lahko čuti pritisk, tiščanje, težo ali bolečino v prsih, ki se širi v hrbet, ramo, vrat, roko in celo v prste. To bolečino lahko spremljajo potenje, slabost, bruhanje in težko dihanje.
Medtem ko je bolečina po zaužitju hrane ali antacidov verjetno posledica želodčne težave ali razjede (čira), je bolečina, ki se pojavi med fizičnim naporom in popusti med počitkom, običajno znak bolezni srca. Če opazite zgoraj navedene simptome, takoj pokličite svojega zdravnika. Ali pa vsaj nekomu povejte, kako se počutite.
Ugotovili so, da je bilo manj zavlačevanja z odhodom v bolnišnico, ko je žrtev srčnega napada nekomu povedala za svojo bolečino v prsih. Čeprav se morda sliši nemogoče in je lažje reči kot storiti, se med čakanjem na pomoč poskusite sprostiti in ostanite mirni. Zrahljajte pas na hlačah, kravati, srajčnem ovratniku, kajti vse to vam lahko pomaga lažje zadihati. Nekajkrat globoko vdihnite. Čeprav zaradi srčnega infarkta vsako leto umre na milijone ljudi, ni nujno, da gre za morilca. Šok lahko preživiš, če ne dovoliš, da te ubije panika.
