Odgovor na vprašanje, ali je pozen zadnji obrok res škodljiv za zdravje, ni enoznačen, pravi Jill Chodak, dietetičarka na Medicinskem centru Univerze v Rochestru. Po njenem mnenju je vpliv poznega prehranjevanja odvisen od več dejavnikov, predvsem pa od splošnega zdravstvenega stanja posameznika.

Pozni obroki lahko negativno vplivajo na ljudi, ki imajo težave z želodčno kislino. Če se takoj po jedi uležemo, se lahko želodčna kislina premakne v požiralnik, kar povzroča nelagodje in draženje, pojasnjuje dietetičarka.

Poleg tega pozno prehranjevanje ni priporočljivo za sladkorne bolnike, saj lahko uživanje hrane zunaj načrtovanih obrokov povzroči nenadne skoke in padce krvnega sladkorja, kar lahko vpliva na kakovost spanca.

Za tiste, ki teh težav nimajo, so pozni obroki lahko sprejemljivi, vendar le občasno. Pomembna pa je tudi izbira hrane. Chodakova svetuje, da se zvečer izogibamo težkim obrokom, ki vsebujejo veliko živalskih beljakovin (na primer meso, sir, mlečni izdelki, jajca), saj so ta živila težje prebavljiva. Najpomembnejše pa je, da jemo takrat, ko smo res lačni, in ne zgolj iz dolgčasa.

Zakaj smo pogosto lačni pred spanjem?

Kljub urejeni prehrani se nam pogosto zgodi, da nas zvečer napade lakota. Kaj jo pravzaprav sproži? Poleg zdravstvenih razlogov so lahko vzroki za nočno lakoto različni, med drugim povečana telesna aktivnost čez dan, premajhen vnos vlaknin, beljakovin in zdravih maščob, pa tudi čustveni dejavniki, kot sta stres in osamljenost. Zato dietetičarka svetuje, da preden se odpravimo do hladilnika, premislimo, ali smo res lačni – ali pa je razlog morda le stres ali osamljenost.