Kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke leta 2023, izjema so kazalniki o novih primerih raka, ki vključujejo podatke do leta 2021. Pregled podatkov kaže, da nas je bilo v letu 2023 nekoliko manj, postali smo še malo starejši, bolj delovno aktivni, a manj izobraženi. Ob tem smo nekoliko shujšali, bili manj bolniško odsotni in se malo več posluževali pomoči na domu. Zabeležil smo večjo odzivnost in udeležbo v državnih presejalnih programih ter nižjo pojavnost klopnega meningoencefalitisa. Na splošno je bilo kazalnikov, ki so se izboljšali, več kot tistih, ki so se poslabšali.
Kje se zdravje izboljšuje?
Glede na podatke NIJZ, smo po devetih letih stalnega naraščanja bolniške odsotnosti, v letu 2023 zabeležili padec za dobrih 12 %. Sicer pa se je število dni nezmožnosti za delo na zaposlenega v primerjavi z letom 2016, ko smo prvič objavili kazalnike na ravni občin, v povprečju zvišalo s 13 na 19 dni. Bolniška odsotnost je v bila letu 2023 v 131 občinah nad slovenskim povprečjem (v letu 2022 je bilo takšnih 134 občin), pri čemer se je stanje izboljšalo v kar 173 občinah.
Spodbudni so tudi podatki, da je bilo kar 6% manj poškodovanih v prometnih nesrečah, manj je bilo tudi alkoholiziranih povzročiteljev. Medtem ko število bolezni, ki jih neposredno povzroča alkohol ostaja nespremenjeno.
Znatno manj je bilo hospitalizacij otrok in mladostnikov zaradi astme (14,5 %), manj je bilo možganskih kapi (1,7 %), srčnih kapi (2,4 %) in zlomov kolka pri starejših (2 %). Tudi okužb s klopnim meningoencefalitisom je bilo občutno manj in sicer za kar 17%.
Umrljivost, ki je bila zaradi covida v preteklih letih višja, se je leta 2023 znova znižala za 1 %. Manj je bilo smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, raka in samomorov.
Kje ostajajo izzivi?
Nekateri kazalniki so pokazali manj ugodne trende. Več je bilo prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen (1,2 %), visok krvni tlak (0,1 %), strjevanje krvi (0,3 %) in duševne motnje (0,3 %). Za skoraj 3 % se je povečal delež ljudi, ki prejemajo pomoč na domu. Število novih primerov raka se je rahlo povečalo (0,7 %), kar gre predvsem na račun pogostejšega raka dojk.
Večja udeležba v presejalnih programih
Na področju preventive je bilo zaznati pozitiven premik. V program ZORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka materničnega vratu, se je vključilo 74,5 % žensk, kar je 4 % več kot leto poprej. Tudi odzivnost v programu SVIT (rak debelega črevesa in danke) je zrasla na 65,3 %, medtem ko vključenost v program DORA (rak dojk) ostaja enaka (77,9 %).
Kako zdravi smo v Ljubljanski regiji?
Podatki NIJZ za ljubljansko regijo kažejo razmeroma ugodno zdravstveno sliko v primerjavi s slovenskim povprečjem.
Zdravstveno stanje in umrljivost
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 15,2 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 19,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 1,9.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,2 na 1000, v Sloveniji pa 6,1.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 15 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
- Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,0.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 63,4 %, v Sloveniji pa 65,3 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 72,3 %, v Sloveniji pa 74,5 %.
Če vas zanima, kako zdravi ste v vaši občini, lahko preverite na spletni strani NIJZ.
