Nespečnost je najpogostejša motnja spanja, ki pesti kar 20 do 30 odstotkov Slovencev. Po navadi je pogostejša med ženskami in narašča s starostjo. O kronični nespečnosti govorimo, ko se pojavlja vsaj trikrat na teden vsaj tri mesece. Oseba z nespečnostjo ima poleg težav ponoči vedno tudi dnevne simptome, kot so na primer slabo počutje, glavoboli in povečana zaspanost. Zaradi slednjega je tudi večja nevarnost nesreč pri delu in v prometu. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj, specialistko nevrologije, klinično nevrofiziologinjo in strokovnjakinjo za motnje spanja v Centru za motnje spanja (CMS).
V javnosti pogosto enačimo nespečnost (insomnijo) in čezmerno dnevno zaspanost (hipersomnijo). Kakšna je klinična razlika med pacientom, ki ne more zaspati ali se ponoči prebuja, in pacientom, ki sicer spi, a je čez dan hudo zaspan? Zakaj je to razlikovanje ključno?
»Bolnik z nespečnostjo vedno slabo spi ponoči, lahko pa je zaradi tega čezmerno zaspan podnevi. Pri bolniku s čezmerno dnevno zaspanostjo pa gre lahko za centralno hipersomnijo, katere vzrok je v centralnem živčevju, lahko ima motnjo dihanja v spanju, ki ima za posledico povečano zaspanost, ali na primer sindrom nemirnih nog, ki se tudi posledično kaže kot povečana dnevna zaspanost. Potem poznamo še na primer narkolepsijo, pri kateri je spanje ponoči moteno, podnevi pa so te osebe hudo zaspane. Gre za pomanjkanje hipokretina v centralnem živčevju, bolniki pa so zelo prizadeti. Motnje spanja so zelo kompleksne, poznamo več kot 90 različnih vrst, zato je treba bolnike s takšnimi težavami usmeriti v subspecialistično ambulanto za motnje spanja, kjer zdravnik nevrolog z evropsko licenco medicine spanja bolnika usmerjeno pregleda, opravi potrebne preiskave in ga seveda ustrezno zdravi.«
Kateri so najpogostejši »skriti« vzroki za hudo dnevno zaspanost, ki jih ljudje pogosto spregledajo in jih napačno pripišejo zgolj slabemu spancu?
»Patološka dnevna zaspanost je največkrat posledica nevrološke bolezni. Lahko gre za vrsto centralne hipersomnije (narkolepsija, idiopatska hipersomnija, Kleine-Levinov sindrom), lahko je to posledica vnetja v centralnem živčevju, možganskega tumorja, možganske kapi. Zato je vedno treba povprašati po drugih simptomih in bolnika natančno nevrološko pregledati. Opraviti je treba laboratorijske preiskave, in če sumimo na proces v možganih, sledi tudi slikovno slikanje oziroma je treba v primeru suma na infekcijsko dogajanje (na primer meningitis) bolnika lumbalno punktirati, opraviti elektroencefalografijo (EEG). Lahko pa je zaspanost posledica motnje dihanja med spanjem, pri čemer je treba opraviti poligrafijo/polisomnografijo. Poznamo tudi motnje cirkadianih ritmov, pri katerih gre za motnjo v kronotipu. In številne druge nevrološke bolezni, kot na primer ekstrapiramidne bolezni in demenco, ki se med drugim kažejo tudi s povečano dnevno zaspanostjo.«
Pogosto omenjate obstruktivno apnejo med spanjem (prekinitev dihanja). Kako pogosta je ta motnja in zakaj jo še posebno pogosto spregledamo pri ženskah ali starejših, ki morda ne smrčijo glasno?
»Pri obstruktivni apneji med spanjem gre ob smrčanju za ponavljajoče se prekinitve dihanja v spanju, ki trajajo dlje kot deset sekund. Ob teh prekinitvah dihanja pade raven kisika v krvi, kar se kaže s posledično hiperkapnijo, ki se odraža kot jutranja utrujenost, glavobol, povečana dnevna zaspanost. Potrebna je diagnostika med spanjem. Kadar gre za enostavne apneje med spanjem, je dovolj poligrafija na domu. Žal pa je bolnikov z motnjami dihanja zelo veliko, zato so čakalne dobe na poligrafijo izredno dolge. Apneje med spanjem niso prisotne le med debelimi moškimi, lahko jih imajo tudi suhe ženske, pogosto tudi starejši. Kadar posumimo na prekinitve dihanja, je vedno potrebno objektivno snemanje dihanja med spanjem (poligrafija), saj bo le na podlagi te preiskave jasno, ali gre za enostavno smrčanje ali pomembno motnjo dihanja med spanjem, pri kateri je potrebno zdravljenje z aparatom, ki pod pritiskom vpihuje zrak v zgornja dihala (CPAP).«
Kako se spanje spreminja s starostjo? Ali drži mit, da starejši potrebujejo manj spanca, ali pa gre pri njih preprosto za večjo pojavnost specifičnih motenj spanja, ki jih prepogosto odpravimo kot del staranja?
»Spanje je sestavljeno iz različnih faz spanja, ki se ciklično ponavljajo ponoči. Predvsem se s staranjem znižuje količina globokega spanja, ki je najpomembnejše za odplavljanje nevrodegenerativnih substanc iz centralnega živčevja. Poleg fizioloških sprememb v arhitekturi in tudi mikrostrukturi spanja pa se seveda s starostjo pojavljajo še druge bolezni, ki motijo spanje.«
Kdaj naj posameznik s težavami s spanjem obišče osebnega zdravnika in kdaj je nujna napotitev v Center za motnje spanja? Kaj natančno pokaže celonočna polisomnografija in komu je namenjena?
»Kadar ima posameznik težave s spanjem, ki trajajo več tednov, se javljajo večkrat na teden in jih ne more razložiti z drugimi dejavniki, kot je na primer stres ali motnja razpoloženja, je smiselna napotitev v Center za motnje spanja, kjer bo deležen obravnave motnje spanja po evropskih smernicah. Poleg natančnega pregleda in validiranih vprašalnikov se po navadi naredi tudi laboratorijska diagnostika in nato odloči, ali potrebuje poligrafijo (za prepoznavo motnje dihanja v spanju), polisomnografijo (za prepoznavo drugih motenj spanja) ali aktimetrijo.«
Kot zlati standard zdravljenja kronične nespečnosti se danes omenja kognitivna vedenjska terapija za nespečnost. Nam lahko pojasnite, kaj to sploh je, kako poteka in zakaj je dolgoročno učinkovitejša od uspaval?
»Kognitivna vedenjska terapija je nefarmakološka terapija kronične nespečnosti in je prva izbrana terapija za bolnike s kronično nespečnostjo. Ne gre le za higieno budnosti in spanja, ampak za kognitivne ukrepe, ki spremenijo vedenjske vzorce. S KVT seznanimo bolnike v Centru za motnje spanja že zdravniki, ko izključimo druge možne vzroke motnje spanja, poglobljeno pa jo izvajajo klinični psihologi s posebnimi znanji.«
Kakšna so tveganja dolgotrajnega jemanja klasičnih uspaval ali pomirjeval za namen spanja?
»Na srečo se klasični hipnotiki – benzodiazepinska uspavala (BZD) – danes ne predpisujejo več, saj vemo, da povzročajo odvisnost in so njihov pogosti stranski učinek zlomi kolkov pri starejših osebah. Uporabljajo pa se nebenzodiazepinski hipnotiki ali druga zdravila z ugodnim učinkom na spanje. Seveda o zdravilu za nespečnost odloči zdravnik, potem ko izključi druge vzroke motenega spanca in se odloči za najustreznejše zdravilo, ki se v principu prejema v čim manjših odmerkih, čim krajši čas.«
Kakšen je vaš ključni nasvet za vse, ki se že leta vrtijo v začaranem krogu slabih noči in utrujenih dni ter so morda že obupali nad iskanjem pomoči?
»Podnevi bodite fizično aktivni, zadržujte se na dnevni svetlobi, omejite fizično aktivnost zvečer, ne pijte večje količine tekočine pred spanjem, ne imejte močne večerje, zvečer ne kadite in ne pijte alkohola, za uspavanje ne uporabljajte posebnih pripravkov in marihuane, vsaj uro pred spanjem ne uporabljajte telefona in ne rešujte problemov v spalnici. Če pa se kdaj zgodi, da slabo spite, še ni konec sveta, naslednji dan ne ležite in ne spite čez dan, zdržite do večera in spanje bo naslednjo noč boljše.«
