Po novi študiji, ki jo je vodila skupina znanstvenikov s prestižne univerze Harvard, je takšna prihodnost povsem uresničljiva. Odločilno je, ugotavljajo, kaj jeste, ko ste stari štirideset in petdeset let.

Tri desetletja, sto tisoč ljudi – in preprost odgovor

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Medicine, je zajela več kot 105.000 Američanov, ki so bili v času začetka študije stari med 40 in 60 let. Znanstveniki so jih nato spremljali skoraj 30 let, udeleženci pa so redno poročali o prehranjevalnih navadah, telesni dejavnosti, kajenju in zdravstvenem stanju.

Ključno vprašanje raziskave je bilo: Kaj imajo skupnega ljudje, ki do 70. leta živijo brez kroničnih bolezni in večjih telesnih ali psihičnih omejitev?

Odgovor je bil osupljivo jasen – prehrana.

Samo 9 % jih je doseglo "zdravo starost"

Po treh desetletjih spremljanja je le 9,3 % udeležencev doseglo, kar so raziskovalci poimenovali »zdravo staranje« – življenje brez sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, rakavih obolenj, demence ali depresije.

Tisti, ki so jedli po vzorcih, ki jih znanost prepoznava kot zdrave, so imeli bistveno večje možnosti, da bodo to dosegli. To ne pomeni, da so se držali ene same “diete” – gre za prehranske vzorce, kot sta med drugim mediteranska dieta, bogata z olivnim oljem, ribami, zelenjavo in polnozrnatimi žiti, in diete za zniževanje krvnega tlaka.

Raziskovalci so dokazali, da so večje količine sadja, zelenjave, stročnic, polnozrnatih živil, oreščkov in mlečnih izdelkov z nizko vsebnostjo maščob bistveno pripomogle k boljši kakovosti življenja v starosti.

Nasprotno pa je povečano uživanje predelanega mesa, sladkih pijač, transmaščob in natrija pomenilo večje tveganje za kronične bolezni.

Zdrava prehrana kot dolgoročna naložba

Dr. Leana Wen, urgentna zdravnica in profesorica javnega zdravja na Univerzi George Washington, meni, da gre za eno najobsežnejših študij doslej na tem področju. Po njenem mnenju ne gre le za prehrano – gre za dolgoročni življenjski slog, ki se oblikuje desetletja prej, preden se pokažejo posledice.

»Če danes začnete jesti bolj zdravo, ne skrbite le za svojo telesno težo ali raven holesterola. Skrbite za to, kako boste živeli čez 30 let,« pravi Wen.

Dodaja, da študija ponuja ljudem moč – v obliki konkretnih odločitev, ki jih lahko sprejemajo vsak dan: Se boste odločili za polnozrnati kruh ali bel kruh? Vodo ali gazirano pijačo? Pečeno zelenjavo ali hitro hrano?

Vsaka taka odločitev morda danes deluje nepomembno, a rezultati te študije dokazujejo, da pomenijo pomembno razliko.

Prehrana ni le moda, je vaša prihodnost

Pomembno je poudariti, da študija ni promovirala nobene modne diete, temveč splošne prehranske vzorce, ki temeljijo na polnovredni, minimalno predelani hrani, piše ameriški CNN. V tem kontekstu ni treba šteti kalorij ali tehtati vsakega grižljaja – pomembna je kakovost hrane in doslednost skozi leta.

Seveda prehrana ni edini dejavnik, ki vpliva na dolgoživost in zdravje. Telesna aktivnost, kakovosten spanec, duševno zdravje in opustitev kajenja prav tako igrajo pomembno vlogo. A raziskava znova potrjuje, da se zdravje ne začne v ordinaciji, temveč v kuhinji.

Priporočamo