«Epidermodisplazija veruficormis oziroma sindrom drevesnega človeka je na srečo res redka bolezen, saj so doslej po vsem svetu evidentirali le okrog dvesto takšnih primerov. Nesrečnežem, ki jih doleti ta z gensko mutacijo povezana in neozdravljiva bolezen, v življenju zares ni lahko. Izrastline na rokah in nogah, ki spominjajo na veje, so vidne že na daleč in onemogočajo normalno življenje, poleg tega pa bolniki, ki imajo zaradi bolezni prizadet tudi imunski sistem in so neodporni proti različnim oblikam humanega papiloma virusa (HPV), ne dočakajo visoke starosti. V polovici primerov se namreč bolezen razvije še v kožnega raka.
Simptomi bolezni se praviloma pojavijo že v mladosti v obliki bradavicam podobnih tvorb na delih telesa, ki so navadno izpostavljeni na soncu, kot so roke, noge, vrat in obraz, sčasoma pa se množijo in združujejo v večje tumorje zlasti okrog prstov rok in nog. Prvi primer take bolezni so odkrili leta 1922, velika večina pa se jih pojavi v manj razvitih in toplejših predelih sveta. V zadnjih desetletjih, ki jih je zaznamoval razmah interneta in družbenih omrežij, so nekateri slikoviti primeri ljudi, katerih okončine se zdijo kot iz lesa, pritegnili precejšnjo pozornost in spodbudili zdravnike k težavnim operacijam, o katerih so posneli celo dokumentarne oddaje. Žal se je običajno izkazalo, da je bil uspeh zahtevnih operacij le začasen.
Snemali tudi oddaje
Najodmevnejši je bil primer Indonezijca Dedeja Kosvare, o katerem so posneli dokumentarne oddaje za ameriške TV-programe Discovery, TLC in ABC. Leta 2008 so tedaj 35-letnemu bolniku odstranili za šest kilogramov tovrstnih tvorb na rokah in drugih delih telesa, a so se kmalu spet pojavile. Ocenili so, da bi potreboval takšne operacije dvakrat na leto vse do konca življenja. Do leta 2010 je privolil še v tri operacije, potem pa je obupal in se sprijaznil s svojo žalostno usodo. Leta 2016 je umrl v domači bolnišnici po zapletih, povezanih z boleznijo.
Precej manj težav naj bi imel Romun Ion Tader, ki so se mu po operaciji v Bukarešti leta 2013 simptomi ponavljali v precej manjši meri. Leta 2017 so bolezen prvič odkrili tudi pri ženski, desetletni deklici Sahani Khatum iz Bangladeša, leto kasneje pa še pri petletnici iz Hondurasa. Odmevna je bila tudi zgodba takrat 42-letnega Mohameda Talulija iz Gaze, ki je deset let preživljal hude bolečine in zasmehovanje, leta 2017 pa ga je uspešno operiral izraelski zdravnik v Jeruzalemu. »Zaradi bolečin sem si želel, da mi roke kar odrežejo, a so mi jih rešili. Zdaj jih lahko spet uporabljam in normalno živim,« se je po operaciji veselil nekdanji človek drevo, ki pa ni mogel dolgo uživati svoje sreče. Ni namreč znano, ali je preživel vojne grozote, ki so jih njegovemu mestu kasneje povzročili rojaki njegovega začasnega rešitelja v beli halji.
Ganljiva izkušnja
Ganljiva je bila tudi izkušnja Abula Badžandarja iz Bangladeša. Nekdanji voznik rikše, ki svoje službe ni več mogel opravljati, je leta 2016 preživel kar 16 operacij, da je pri 27 letih končno lahko pobožal svojo triletno hčerko. Svojo ženo je spoznal še pred izbruhom bolezni, prvi simptomi pa so se pojavili tik pred poroko, ki so ji njeni svojci zato močno nasprotovali.
Da se ta bolezen vendarle lahko pojavi tudi v razvitem svetu, priča zgodba 27-letnega Američana Sebastiana Quinna iz Pensilvanije. »Zelo rad sem se kopal v bazenu, a se nisem več mogel, saj so se drugi zaradi izrastlin na nogah zgražali nad menoj in me imeli za pošast. Zdaj bom prvič spet lahko šel na bazen,« je po operaciji pred štirimi leti pripovedoval Quinn. Seveda so Američani o tem dogodku posneli posebno oddajo.
