Med mladimi se, kot kažejo raziskave v nekaterih državah, širi nevarna spolna praksa – dušenje oziroma davljenje med spolnim odnosom (»choking«). Te dni so na to opozorili avstralski strokovnjaki, pri čemer nova raziskava razkriva, da je delež mladih Avstralcev, ki to prakticirajo, precej visok, medtem ko številni podcenjujejo tveganja, povezana s stiskanjem ali pritiskom na vrat partnerja, tudi če je to izvedeno s privoljenjem in ob domnevnem nadzorovanju moči.
Z dušenjem med spolnim odnosom se je srečala skoraj polovica vprašanih mladih Avstralcev – približno 50 odstotkov vprašanih jih je že kdaj dušilo ali bilo deležnih dušenja. Pri tej praksi ena oseba z roko ali drugim sredstvom pritiska na vrat druge osebe in s tem omeji dihanje ali pa celo pretok krvi v možgane.
Tako v nedavno objavljenem prispevku za The Conversation pišeta Heather Douglas, profesorica prava z Univerze v Melbournu, in Leah Sharman s fakultete za psihologijo Univerze v Queenslandu.
Številna tveganja
Strokovnjaki poudarjajo, da takšna praksa prinaša številna tveganja. Med blažjimi posledicami se lahko pojavijo modrice in bruhanje, v hujših primerih pa lahko pride do poškodb možganov ali celo do smrti. Čeprav so smrtni primeri redki, je prav dušenje glavni vzrok za smrt pri takšnih spolnih igrah.
Raziskovalci opozarjajo, da varne oblike dušenja ne obstajajo, saj lahko že relativno šibek pritisk povzroči resne in pogosto nevidne poškodbe, ki se lahko pokažejo šele veliko kasneje. Približno enaka sila, kot je potrebna za odpiranje pločevinke pijače, lahko zadostuje, da onemogočimo pretok krvi v možgane. Uporaba alkohola ali drugih drog še dodatno povečuje verjetnost, da bo pritisk premočan.
V anketi, izvedeni leta 2023, ki jo med drugim navajata avtorici, je sodelovalo skoraj 5000 Avstralcev, starih od 18 do 35 let, ki so odgovarjali na vprašanja o dušenju med spolnim odnosom. Veliko vprašanih meni, da je dušenje mogoče varno izvajati s »pravilno« komunikacijo in »nadzorovanim« pritiskom. Med pogostimi odgovori je bilo prepričanje, da je manj tvegano stiskati stran vratu, da ne bi blokirali dihalne poti, ali pa omejevati le dotok krvi. A znanstvena spoznanja kažejo, da je lahko tudi prehodno oviranje krvnega obtoka nevarno.
Ni stoodstotne varnosti
Čeprav je soglasje ključen element vsake spolne aktivnosti, strokovnjaki izpostavljajo, da tudi izrecno privoljenje ni dovolj, da bi ta praksa postala varna. V raziskavi so anketiranci pogosto povezovali občutek varnosti z vnaprejšnjim dogovorom o močnejšem ali blažjem pritisku ter medsebojnim preverjanjem, ali je vse v redu. Toda v resnici lahko nastopi situacija, ko oseba, ki je dušena, ni več zmožna jasno povedati, kaj se dogaja.
Še ena pereča težava je pomanjkanje pravega soglasja – več vprašanih (zlasti žensk) je poudarilo, da so bili bodisi prisiljeni v dušenje bodisi so se počutili pod pritiskom, da morajo to storiti partnerju.
Iz podobnih raziskav v ZDA in drugod je razvidno, da mladi o dušenju med spolnim odnosom največ izvedo iz pornografije, objav na družbenih omrežjih ali pogovorov z vrstniki. Te informacije pogosto spodbujajo zmotno prepričanje, da je dušenje lahko »varno« ali »nadzorovano«, če se uporablja »pravilna« tehnika.
Raziskovalci zato priporočajo, da bi morale ustrezne informacije o tveganjih in nevarnostih te prakse biti široko dostopne, tudi prek javnih zdravstvenih kampanj in spletnih virov. Pri dušenju namreč ni mogoče zagotoviti stoodstotne varnosti.
