V Sloveniji možganski kap letno doživi več kot 4000 ljudi, smrtnost je visoka. Pogosteje prizadene starejše, lahko pa se pojavi tudi pri mladih. Dobra desetina bolnikov zaradi možganske kapi umre, približno polovica pa ostane trajno pomembno nevrološko oškodovana, so ob svetovnem dnevu možganske kapi zapisali v Duštvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. 

Zapomnimo si GROM

Prepoznavanje akutnega nastopa možganske kapi je ključno, najlažje pa si ga zapomnimo:

G – govor (prizadet govor);

R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke);

– obraz (povešen ustni kot  – asimetrija obraza);

M – minuta (takoj pokliči številko 112)

GROM je zdaj nadgrajen z drugo verzijo, GROM 2: "Pozorni smo na nenaden pojav vrtoglavice in nenadnih težav z vidom. Ob nastopu znakov GROM V2 je možno pomagati do 24 ur, ukrepati pa je treba takoj, saj je uspeh zdravljenja še vedno najbolj odvisen od časa," je za STA opozorila Janja Pretnar Oblak iz ljubljanske nevrološke klinike.

Dejavniki tveganja

Ob tem je spomnila na novo zdravilo, ki ima v primerjavi s predhodnim večjo sposobnost razgrajevanja krvnih strdkov. "Temelj zdravljenja pa ostaja preventiva, skrb za zdrav življenjski slog, merjenje tlaka, holesterola in sladkorja v krvi na redne intervale," je Pretnarjeva še poudarila za STA.

Dejavniki tveganja za možgansko kap so sicer sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, visoka raven holesterola, debelost, nekatere motnje srčnega ritma, kot je na primer atrijska fibrilacija, ter tudi nezdrav življenjski slog, depresija ter zdravju škodljive navade, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola.

Priporočamo