S prihodom hladnejših dni tržnice preplavi živahen odtenek oranžne barve. Gre za kaki, sadež starodavnega vzhodnega izvora, ki s svojo medeno sladkostjo in bogato teksturo zaznamuje sezono. Toda medtem ko ga mnogi zaradi njegove izrazite sladkobe zmotno uvrščajo med kalorične bombe, strokovnjaki za prehrano razkrivajo kompleksnejšo sliko: kaki je v resnici prehransko bogato živilo, polno vlaknin in ključnih mikronutrientov.
Kaki je dejansko koncentrat naravne dobrote in pravi eliksir dobrega počutja. Čeprav drži, da vsebuje več enostavnih sladkorjev – približno 16 gramov ogljikovih hidratov na 100 gramov – je ta vsebnost uravnotežena z izjemno visoko vsebnostjo vode in prehranskih vlaknin.
Prav ta kombinacija uravnava absorpcijo sladkorjev v kri, zagotavlja daljši občutek sitosti in preprečuje hiter dvig in padec energije.
Bogat vir vitaminov
Znanstvena analiza kakija razkriva bogat vir vitaminov, zlasti vitamina A (v obliki betakarotena, ki mu daje značilno barvo) in vitamina C. Vitamin A je ključen za ohranjanje zdravega vida in kože, medtem ko je vitamin C eden najpomembnejših antioksidantov za podporo imunskemu sistemu, kar je še posebej pomembno v jesenskih in zimskih mesecih.
Poleg vitaminov je kaki tudi odličen vir mineralov, predvsem kalija, ki igra pomembno vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka in delovanju mišic.
Nutricionisti poudarjajo tudi njegov blagodejni vpliv na prebavni sistem. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin in vode ima kaki rahel odvajalni učinek in je koristen za tiste, ki se soočajo z zaprtjem ali počasno prebavo. Je krepčilen sadež, ki telesu zagotavlja takojšnjo, a hkrati stabilno energijo, zaradi česar je idealen prigrizek v obdobjih povečane fizične ali psihične utrujenosti.
Seveda pa, kot pri vseh živilih, velja načelo zmernosti. Prehranski strokovnjak dr. Simone Gabrielli je za italijasnki portal Cookist poudaril, da je ključ v pravilnem vključevanju v prehrano. »Kaki je odličen dodatek k uravnoteženemu jedilniku,« pojasnjuje Gabrielli, »vendar ga je treba uživati v ustreznih količinah in ob pravem času, da izkoristimo njegove prednosti brez preobremenitve s sladkorji.«
Pozni prišlek
Drevo kakija, Diospyros kaki, izvira iz starodavne Kitajske in pripada družini Ebenaceae. Njegova pot v Evropo in Ameriko se je začela razmeroma pozno, šele ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.
Danes je gojenje močno razširjeno tudi v Sredozemlju. Tako tudi v Sloveniji, na Primorskem. Prav tako kot v sosednji Italiji, kjer so rodovitna tla in milo podnebje ustvarila idealne pogoje, uspevajo nekatere najbolj cenjene sorte.
Za potrošnika je morda najpomembnejša delitev kakijev na dve osnovni skupini: adstringentne (trpke) in neadstringentne.
Razlika je v vsebnosti taninov. Tanini so molekule, prisotne v mnogih nezrelih sadežih (pa tudi v čaju in vinu), ki ob zaužitju povzročijo značilen občutek zavezanih ust ali suhosti.
Adstringentne sorte pa vsebujejo visoke ravni topnih taninov, ko so še trde. Te sorte je mogoče uživati šele, ko so popolnoma zrele, mehke in skoraj tekoče v notranjosti. Šele takrat se tanini nevtralizirajo in sadež razvije svojo polno medeno sladkost.
V zadnjih letih pa so na trgu vse bolj priljubljene neadstringentne sorte, kot je španski rojo brillante (pogosto prodajan pod blagovno znamko Persimon). Te sorte imajo nizko vsebnost taninov ali pa jih izgubijo že med rastjo, zato jih lahko uživamo, ko so še čvrste in hrustljave, podobno kot jabolko.
Ne glede na to, ali imate raje kremasto ali hrustljavo različico, ostaja kaki eden najbolj hranljivih in zadovoljivih sadežev, ki jih ponuja jesen.
