Na severni polobli, kamor spada tudi Slovenija, je trenutno medsezonsko obdobje za gripo, okužbe z virusom influence pa so redke. Število obiskov v zdravstvenih ambulantah zaradi akutnih okužb dihal je nizko, največ pri otrocih, kar zaradi vrnitve v vrtce in šole ne čudi, kažejo podatki nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Vrhunec decembra in januarja
Sezona gripe traja nekje od konca septembra ali oktobra pa nekje do marca ali celo aprila. Vrhunec doseže decembra in januarja, je za ameriški portal Huffington Post pojasnil S. Wesley Long, direktor oddelka za mikrobiologijo v metodistični bolnišnici v Houstonu.
Zadnji dve sezoni je gripa mnoge položila v posteljo, na svetovni ravni sta bili sezoni najhujši v več kot dveh desetletjih, zabeležili so najvišje število obolelih, več bolnikov kot prejšnja leta so sprejeli v bolnišnice, posledično jih je tudi več umrlo.
Gripa naj bi bila blažja
Kaj lahko pričakujemo prebivalci držav na severni polobli, običajno pokaže sezona gripe na južni, ki traja med majem in septembrom. »Letos je bila tipična sezona gripe. Ne prehuda, a tudi ne preveč dobra,« je za Huffington Post komentiral dr. Long.
Tudi po oceni Morgana Katza, profesorja medicine na Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimorju, bo letošnja sezona malce poznejša in blažja, a opozarja, da je za največje možnosti za popolno ozdravitev nujno cepljenje proti gripi. Zaradi zadrževanja v notranjih prostorih in manj prezračevanja se virusi bolje in hitreje razširjajo.
Poleg gripe tudi drugi, denimo covid in prehlad. Covid sicer ni zgolj zimski virus, saj je med ljudmi vse leto, so poudarili strokovnjaki. Kljub temu pa je največ obolenj ravno pozimi, običajno januarja.
Predlagajo cepljenje
Akutne okužbe dihal so lahko posebno nevarne za starejše in najmlajše, zato strokovnjaki zanje in za druge najbolj ogrožene skupine predlagajo cepljenje. Odkar so na voljo cepiva tudi za dojenčke, so po navedbah Davida Nguyena, profesorja za nalezljive bolezni na Univerzi Rush v Chicagu, opazili nižanje števila hospitaliziranih dojenčkov, mlajših od sedem mesecev.
Proti prehladu se ne moremo cepiti, strokovnjaki zato predlagajo nošenje mask in umivanje rok. Za hujše viruse pa še vedno predlagajo cepljenje. Poleg gripe tudi proti covidu in respiratornemu sincicijskemu virusu RSV, ki je zelo nalezljiv, povzroča pa okužbe dihal in pljuč. Cepljenje priporočajo vsem, ne le najstarejšim, najmlajšim in dodatno ogroženim.
Posameznik lahko mnogo stori že s tem, da se v najhujših tednih, ko je v družbi največ virusov, izogiba množicam, notranjim prostorom z gnečo in druženju z že obolelimi.
